Trajanje projekta: 1. 9. 2015–31. 8. 2017
Sodobni filozofi, družboslovci in umetniki so že večkrat prikazali, da realnosti ni mogoče obravnavati kot dokončen, enkraten in splošno veljaven pojav z monokavzalno logiko. Nasprotno, večplasten fenomen realnosti, ki je hkrati zelo specifičen in vselej vezan na kontekst, se vedno reprezentira glede na opazovalca, tj. v skladu z njegovo perspektivo in dojemanjem. Projekt Odmevi resničnosti je nastal na podlagi tovrstnih multikulturnih premišljanj in pomislekov, ki so sprožili potrebo po vnovičnem pretresu kulturnih vzorcev in navad v postsocialističnem, postnacionalističnem in multikulturnem svetu. Namen projekta je spostavitvi različne družbene identitete (manjšine, migrante, begunce, ženske, lezbijke in homoseksualce, diaspore, subkulturne skupine), kot so prikazane v literarnih pripovednih tokovih, in na novo premisliti povezave med kompleksnimi realnostmi različnih družbenih okolij in njihovimi številnimi, pogosto zelo raznolikimi načini reprezentacije teh vsebin. Naslov projekta torej poudarja povezavo med družbeno reprezentacijo (resničnost) in osebno reprezentacijo (odmev).
V okviru projekta bomo prevedli sedem knjig iz poljščine, češčine, nemščine in angleščine. Pri izbiri del smo upoštevali avtoričino oz. avtorjevo občutljivost za to problematiko in zmožnost, da v literarnem jeziku pretanjeno pojasni prelom med paradigmo (mentaliteto) starega in novega sveta. Vsi avtorji in avtorice se ukvarjajo z mehanizmi memorije oz. spominjanja, nekateri pa tudi s strategijami družbene pozabe ali osebne amnezije. Na samosvoj način obravnavajo konstrukcije literarnih likov iz preteklosti ali njihove projekcije v prihodnost, pri čemer se ne oklepajo anahronističnih diskurzivnih strategij in normativnega pogleda na svet, temveč znajo izvirno ubesediti vsa protislovja današnjega sveta, tveganih menjav identitet, nomadskega načina življenja in kulturne raznolikosti. Z izbranimi knjigami ponujamo literarna in družbena orodja za poglobljen premislek o realnostih in njihovih reprezentacijah.
Seznam prevedenih del
– Marica Bodrožić: Kirschholz und alte Gefühle* / Češnjevina; prevod iz nemščine Ana Jasmina Oseban
– Radka Denemarková: Příspěvek k dějinám radosti / Prispevek k zgodovini radosti; prevod iz češčine Tatjana Jamnik
– Ignacy Karpowicz: ości / osti; prevod iz poljščine Jana Unuk
– Jan Němec: Dějiny světla* / Zgodovina svetlobe; prevod iz češčine Tatjana Jamnik
– Ben Okri: The Famished Road / Cesta sestradanih; prevod iz angleščine Urban Belina
– Minoli Salgado: A Little Dust on the Eyes / Malo prahu na očeh; prevod iz angleščine Ana Jasmina Oseban
– Olga Tokarczuk: Xięgi Jakubowe / Jakobove knjige; prevod iz poljščine Jana Unuk.
*Nagrada Evropske unije za književnost (EUPL).
V okviru projekta smo zasnovali tri bralne klube, ki jih vodi dr. Iztok Osojnik:
– Knjiga spregovori v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani (Mestna knjižnica Ljubljana),
– Literarne čajanke na I. gimnaziji v Celju,
– Beremo z dr. Iztokom Osojnikom v knjižnici v Ivančni Gorici (Mestna knjižnica Grosuplje).
Aktivnosti projekta:
Bralni klub Knjiga spregovori z dr. Iztokom Osojnikom 2018/2019
Kaj lahko naredimo za dobro bralca in knjige?
Vabljeni v tretjo sezono Knjiga spregovori: bralni klub z dr. Iztokom Osojnikom
Druga sezona: Knjiga spregovori z dr. Iztokom Osojnikom
Literarne čajanke in bralni klub z dr. Iztokom Osojnikom (2016)
Literarne čajanke in bralni klub z dr. Iztokom Osojnikom (2015)
Prevedena knjižna dela
Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radosti (prevod: Tatjana Jamnik)
Češka pisateljica nas v romanu, ki se bere kot napet detektivski triler z elementi romana noir, ponovno spodbuja k premisleku o človekovem stanju in koreninah zla.
Praga, 21. stoletje. Na podstrešju vile na obrobju mesta najdejo truplo bogatega podjetnika. Čeprav kaže, da si je sedemdesetletnik sodil sam, Policist sumi, da gre za umor. Podrobna preiskava je kajpada tudi prikladen izgovor za obiskovanje privlačne mlade Vdove. Sledi Policista privedejo v oranžno hišo pod Petřínom, kjer počasi razkriva skrivnost njenih treh stanovalk. Izobražene svetovljanke so pri opravljanju naloge, ki so si jo zadale tik po drugi svetovni vojni, očitno prestopile meje zakona. Policist je v precepu: mar namen, naj bo še tako plemenit, res lahko posvečuje sredstvo?
Avtorica je edina književna ustvarjalka v zgodovini, ki je prestižno nagrado Magnesia Litera prejela kar trikrat.
Ben Okri: Cesta sestradanih (prevod: Urban Belina)
Roman nigerijskega pisatelja je izrazit primer izvirne afriške postkolonialne literature, v marsičem pa ga je mogoče primerjati tudi z znamenitimi romani južnoameriškega ali indijskega magičnega realizma.
V romanu se skrajno naturalistični opisi geta in njegovih prebivalcev prepletajo z bogastvom domišljije plemenskih mitov in duhov, ki iz ozadja neprestano posegajo v kruto in tragično vsakdanjost. Zgodbo pripoveduje deček, ki z očetom in materjo odrašča v eni sami sobi v afriškem getu. A čeprav živijo v skrajni bedi, se nikoli ne izneverijo družinski ljubezni in skrbi drug za drugega, poštenosti, gostoljubnosti in čutu za pravičnost. Skozi spretno prelivanje tostranskega sveta političnega nasilja in zlorab bogatih, neprestane izpostavljenosti smrti po eni strani in po drugi vztrajnega poseganja temačnega sveta animalističnih duhov, živih sanj in presenetljivih magičnih obratov, nas pisatelj prepričljivo vodi skozi labirint enotne resničnosti, za katero nikoli ni jasno, kateremu svetu pripada.
Za Cesto sestradanih je Ben Okri prejel Bookerjevo nagrado (1991).
Marica Bodrožić: Češnjevina (prevod: Ana Jasmina Oseban)
Nemška pisateljica hrvaškega rodu je ustvarila poetično delo, ki govori o moči spomina in spominjanja ter o izgubah, s katerimi se človek srečuje v življenju.
Arjeta Filipo je otroštvo preživela v Sarajevu, nato pa se mora zaradi državljanske vojne izseliti iz Jugoslavije. Odpravi se k sorodnikom v Francijo, kjer študira filozofijo in se zaplete v viharno razmerje s slikarjem Arikom. Po študiju, prekinjenem razmerju in z globokimi psihičnimi ranami se preseli v Berlin. Ob selitvah iz države v državo in iz stanovanja v stanovanje se razgubljajo tudi številni predmeti, razmerja in spomini in edina stvar, od katere se za nobeno ceno ne loči, je babičina miza iz češnjevine. Stara miza, po kateri razpostavi družinske fotografije, predstavlja nekakšna vrata do podzavesti in potlačenih spominov in čustev. Ob pregledovanju fotografij Arjeta zatava v labirint starih čustev in zgodb ter se preizprašuje, kaj jo je privedlo na trenutno točko življenja in kaj jo sestavlja v osebo, kakršna je.
Avtorica je za roman prejela nagrado EU za književnost (2013).
Jan Němec: Zgodovina svetlobe (prevod: Tatjana Jamnik)
Roman češkega pisatelja je poživljajoč eksperiment, ki pripoveduje o Drtikolu, zgodovini fotografije, kulturnem vzdušju turbulentnih časov konca monografije, prve svetovne vojne in dvajsetih let, pa tudi o možnostih sodobnega romanesknega pripovedništva.
Roman o češkem fotografu Františku Drtikolu – dandyju iz rudarskega mesteca, svetovno znanem fotografu, čigar samostojno podjetje je propadlo, mojstru aktov, ki nikoli ni imel sreče z ženskami, mistiku in budistu, ki je verjel v komunizem; moškem številnih vnanjih protislovij in njihovih notranjih sintez. Jan Němec je napisal obširno in za sodobno češko prozo precej nenavadno razumljeno romaneskno fresko, umetniški in duhovni Bildungsroman, ki zajema dobrega pol stoletja: v njem oživijo rudniki srebra v Přibramu, München v času secesije in prvorepubliška bohema, po modnih pistah se sprehajajo gole manekenke in svetloba se neopaženo poveže z zavestjo.
Za to delo je avtor leta 2014 prejel nagrado EU književnost in nagrado Češka knjiga.
Olga Tokarczuk: Jakobove knjige (prevod: Jana Unuk)
Poljska pisateljica v romanu dokazuje, da noben zgodovinski roman ne govori samo o zgodovini, ampak nič manj zgovorno tudi o času, v katerem je nastal.
Roman nas popelje v Poljsko sredi 18. stoletja, tik pred njeno razdelitvijo med sosednje države, natančneje na Podolje, eno izmed njenih vzhodnih pokrajin z mešanim prebivalstvom poljske, židovske, ukrajinske in drugih narodnosti. Tukaj se med Židi, ki čakajo Mesijev prihod, pojavi mlad prišlec iz Smirne in začenja glasiti ideje, ki njegovim sledilcem omogočijo nepričakovan družbeni vzpon v svetu, kjer prevladujeta neenakost ter verski in rasni predsodki. »Lažni Mesija« Jakob Frank, nadaljevalec tradicije slovitega Sabataja Cvija, je bil skrivnostna, kontroverzna osebnost, saj pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ni izbiral sredstev. Je bila dokončna konverzija v krščanstvo poskus doseči Boga po drugi poti, skozi greh in transgresijo, ali pragmatična politična poteza?
Avtorica je za roman Jakobove knjige prejela nagrado Nike (2015).
Minoli Salgado: Malo prahu na očeh (prevod: Ana Jasmina Oseban)
Roman britanske avtorice šrilanških korenin je močna in pretresljiva pripoved o izgubi, molku, eksilu, travmah in političnem zatiranju, pa tudi o moči človeške volje, transmisije memorije, solidarnosti in spoštovanju v koeksistenci neprekrivnih memorij.
Pripoved o dveh sestričnah, ki ju je ločila vojna in ki se znova snideta le nekaj tednov pred pustošenjem cunamija, se dogaja konec osemdesetih let v južni Šrilanki. Savi, šrilanška mlada raziskovalka v Veliki Britaniji, ravno ugotavlja, da je v svojem življenju zašla v slepo ulico, ko nepričakovano prejme vabilo na poroko. V obmorskem kraju na Šrilanki njena sestrična Renu preiskuje izginotje Bradleyjinega očeta, medtem ko dela z ženami in vdovami izginulih. Po Savijini vrnitvi na Šrilanko sta sestrični spet skupaj in sta se prisiljeni soočiti z resnicami, ki med njima sprožijo konflikt v zvezi z razumevanjem preteklosti in njiju samih. Ko se zgodba razpleta proti neizogibnemu koncu, udari cunami in vse odnese v prihodnost, ki se zdi še bolj vznemirljiva kakor preteklost.
Avtorica je za romaneskni prvenec prejela nagrado SI Leeds Literary Prize.
Ignacy Karpowicz: osti (prevod: Jana Unuk)
V lahkotnem, bleščečem in inovativnem jeziku napisana knjiga nam predstavlja nove modele in koncepte resničnosti, ki so deloma utopija, deloma pa del naše vsakdanjosti.
Roman, ki se dogaja v intelektualnem okolju sodobne Varšave, na primerih netipičnih družin in drugih zvez med ljudmi pripoveduje o vsakršni drugačnosti kot delu vsakdanje normalnosti: znana sociologinja Ninel vstopi v zvezo z Norbertom, ki je obenem ljubimec Maksa. Maks nastopa na tekmovanjih drag queens pod imenom Kim Lee, je Vietnamec in čez teden živi v klasični zakonski zvezi z Marijo. Psihično labilna Maja, mati najstniškega sina, omahuje med možem Szymonom in ljubimcem Frankom, ki je Ninelin sin. V obeh primerih prevare in zunajzakonske zveze ne vodijo v razbitje družine, ampak prej v razširitev njenih stikov s svetom in nova poznanstva.
Pisatelj je za osti prejel nagrado Nike po izboru bralcev (2014).
.svg)
