Uspehi slovenskih kulturnih organizacij na razpisih Ustvarjalne Evrope se nadaljujejo

/
Slovenske založbe so prve v Evropi po številu odobrenih prevodnih projektov in stopnji uspešnosti, Muzej arhitekture in oblikovanja (MAO) pa je uspel na zahtevnem razpisu za evropske platforme, na katerem sta bili izbrani le še platformi pod vodstvom Velike Britanije in Nizozemske.

Po odličnih rezultatih za projekte sodelovanja 2015, ki so bili objavljeni letos aprila, je Izvajalska agencija EACEA iz Bruslja, zadolžena za izvajanje razpisov v okviru Ustvarjalne Evrope, konec julija objavila rezultate še dveh razpisov podprograma Kultura, in sicer za prevajanje evropskega leposlovja in evropske platforme. Slovenski predstavniki, ki so sodelovali na obeh razpisih, so Slovenijo v hudi konkurenci postavili na vodilno mesto in po uspešnosti zasenčili tudi produkcijsko zmogljivejše države.

  1. Razpis za prevajanje evropskega leposlovja 2015: Slovenske založbe na prvem mestu

Izvajalska agencija EACEA je 24. julija 2015 objavila rezultate razpisa za leto 2015 za projekte literarnega prevajanja. Slovenske založbe si skupaj z madžarskimi delijo prvo mesto po številu sofinanciranih projektov (8), glede na stopnjo uspešnosti na razpisu (73 %) pa so na samem vrhu.

 

  • Med 246 prijavami izbranih 58 prevodnih projektov, podprtih v višini 2,9 mio EUR

Na razpis je prispelo 246 prijav, izbranih pa je bilo 58 projektov (24-odstotna uspešnost), ki vključujejo najmanj tri in največ 10 del evropskih avtorjev, ki bodo prevedena v druge evropske jezike. Največ prijav je prispelo iz Španije (26), Bolgarije (24) in Italije (20). Vendar pa je stopnja uspešnosti založb iz teh držav nizka (od 12- do 25-odstotna). Med novimi državami članicami programa Ustvarjalna Evropa pozitivno preseneča Albanija – od petnajstih prijavljenih bo sofinanciranih pet albanskih založb.

  • Slovenske založbe z osmimi projekti in 73-odstotno uspešnostjo na prvem mestu

Slovenske založbe so letos sicer manj številčno sodelovale na razpisu: v primerjavi z lanskimi 21 oddanimi prijavami jih je bilo letos kar za polovico manj. Toda izmed 11 oddanih prijav iz Slovenije jih je bilo izbranih kar osem, kar predstavlja rekordno 73-odstotno uspešnost (na ravni razpisa zgolj 24-odstotna uspešnost). Uspešne slovenske založbe so v skupini zgolj 14 držav, ki so prejemnice podpore EU na tem razpisu, čeprav so prijave oddale založbe iz 37 različnih držav članic programa Ustvarjalna Evropa.

Slovenija si skupaj z Madžarsko deli prvo mesto po številu podprtih projektov (8), sledijo Bolgarija, Makedonija (FYROM) in Srbija s šestimi (6) projekti, Albanija in Hrvaška s petimi (5), Italija s štirimi (4), Španija s tremi (3), Nizozemska in Poljska z dvema (2) ter Finska, Francija in Norveška s po enim podprtim projektom.

Osem slovenskih založnikov je za svoje projekte skupaj pridobilo 305.414 EUR podpore EU, kar predstavlja visokih 10 odstotkov vseh sredstev, ki so bila na voljo (2.936.177,10 EUR): Društvo slovenskih pisateljev, Cankarjeva založba, KUD Sodobnost International, KUD Police Dubove, založbe Pivec, Goga, Miš in Malinc.

2.Razpis za evropske platforme 2015: MAO koordinator ene od zgolj treh izbranih platform

Izvajalska agencija EACEA je 31. julija 2015 objavila rezultate razpisa za dvoletno podporo evropskim platformam. Od 47 so bile uspešne zgolj tri vloge in sicer iz Velike Britanije, Nizozemske in Slovenije.

Čestitamo Muzeju za arhitekturo in oblikovanje s platformo FuturA! Sofinancirani pa bosta še platformi s področja glasbe European Talent Exchange Program 3.0 (koordinator: Stichting Noorderslag, NL) in knjige Literary Europe Live (koordinator: Aberystwtyth University, UK).

Tri izbrane platforme bodo prejele dvoletno podporo EU. Za prvo leto izvajanja aktivnosti bo EU namenila skoraj 1, 5 mio EUR, za vsako platformo torej približno pol milijona EUR. Podpora EU lahko sicer znaša največ 80 odstotkov upravičenih stroškov aktivnosti platforme.

  • MAO in FuturA

Med letos izbrano trojico je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) s platformo FuturA oz. Future Architecture s področja arhitekture, urbanizma in kulturne dediščine.

FuturA je vseevropska platforma arhitekture, muzejev, festivalov in producentov, katere člani so priznani evropski arhitekturi muzeji, festivali in producenti iz 13 držav, tudi izven meja EU. Platforma bo spodbujala razvoj prihajajočih talentov – arhitektov, oblikovalcev, krajinskih arhitektov, urbanistov, kustosov in umetnikov, ki bodo prispevali svoje ideje o prihodnosti mest in arhitekture.

  • Uspešnost Slovenije na razpisu

Slovenija je bila s tremi oddanimi prijavami in eno izbrano na razpisu zelo uspešna (33-odstotna uspešnost), saj je bila sicer uspešnost na ravni razpisa izredno nizka, zgolj 6,4-odstotna.

V treh izbranih platformah, ki jih vodijo organizacije iz Slovenije, Nizozemske in Velike Britanije, sodeluje skupaj kar 39 organizacij iz 20 različnih evropskih držav. MAO je v platformo FuturA kot člana vključil še Društvo tretaroka, Društvo slovenskih pisateljev pa je član platforme Literary Europe Live.

Na letošnjem razpisu je bila konkurenca v primerjavi z razpisom 2014 ostrejša – prijavilo se je kar 47 organizacij (lani le 24) iz 16 evropskih držav. Med prijavljenimi je bila večina koordinatorjev iz t.im. držav starih članic EU (38 prijav), iz “novejših” pa je prispelo le devet (9) prijav. Največ prijav so prispevale Velika Britanija (7), Belgija (6) in Avstrija (5). Sledjo jim Slovenija, Nemčija in Danska s tremi oddanimi vlogami. Preostale prijave pa so bile iz Španije, Francije in Grčije (po dve prijavi) ter po ena iz Cipra, Litve, Nizozemske, Poljske in Romunije.

Na dveh doslej izvedenih razpisih za evropske platforme (2014 in 2015) je bilo skupaj izbranih vsega osem (8) platform in Slovenija se lahko pohvali s kar dvema koordinatorjema: Beletrina je na razpisu 2014 uspela s platformo Versopolis in zdaj še MAO s platformo FuturA! Poleg tega so med člani podprtih platform še štiri organizacije iz Slovenije: zavod En Knap in društvo MoTA ter letos še DSP in Tretaroka.

Pripravil: Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji / Zavod Motovila