Zavod Motovila (CED Slovenija) je 25. marca pozval predstavnike slovenskih organizacij, ki so prejemnice podpore Ustvarjalna Evropa, da posredujejo informacije o obstoječih in pričakovanih težavah pri izvajanju podprtih mednarodnih projektov zaradi pandemije koronavirusa ter predlagajo ukrepe za lajšanje negativnih posledic. V zgolj nekaj dneh se je odzvalo kar 44 organizacij, ki delujejo v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z avdiovizualnim, in trenutno kot vodja ali partner izvajajo 57 projektov Ustvarjalna Evropa – 43 s podporo podprograma Kultura in 14 s podporo MEDIA. Kljub temu, da je ta trenutek še zgodaj in ni mogoče predvideti oz. napovedati vseh razsežnosti posledic, se izvajalcem evropskih projektov že kažejo ključne težave, s katerimi se bodo morali kmalu soočiti. Brez fleksibilnosti na strani izvajalca razpisov in hkrati ohranjanja ravni podpore tako na evropski kot nacionalni ravni ne bo šlo.

Najbolj na udaru založniški sektor, kina in distributerji

Knjižni trg si še ni opomogel od zadnje finančne krize, ko so se nacionalna sredstva za knjigo znižala. Založbe pričakujejo, da se bodo soočale z velikimi likvidnostnimi težavami. Odpovedani so številni knjižni sejmi, prekinjena je distribucija knjig, zaprte so šole in knjižnice, kar onemogoča klasičen dostop do bralcev. Ker je prodaja v knjigarnah ustavljena, se skuša spodbuditi prodajo prek spleta oz. promovira nakup e-knjig.
Popolni upad obiska, tako kot tudi v številnih drugih kulturnih institucijah, so doživeli kino prikazovalci. V kar 27 slovenskih mestih so člani Art kino mreže Slovenije že sredi marca zaprli svoje dvorane. Da bi obdržali stik z občinstvom, so se nekateri kino prikazovalci povezali z evropsko spletno platformo MUBI, ki ponuja kakovostno filmsko produkcijo na zahtevo.

Skrb, da bo jeseni preveč dogodkov in premalo občinstva

Organizacije na splošno poročajo, da je večina aktivnosti odpovedanih, prilagojenih (prenos v virtualno okolje) ali prestavljenih na kasnejši termin, v jesen 2020. Največji problem je izvedba mednarodne mobilnosti (rezidence, gostovanja, izvedbe delavnic, konferenc ipd.) in z njo povezanih stroškov (pot, nastanitve, organizacija dela, plačilo avtorjem oz. ustvarjalcem). Večina organizacij je v negotovosti, kako in kdaj načrtovati dejavnosti, ker se ne ve, kako dolgo bo kriza/izolacija trajala in kdaj se bo stanje normaliziralo. Organizacije bodo primorane prilagajati časovnico in finančni razrez projektov.
Za večino prestavljenih dogodkov oz. aktivnosti bodo izvajalci potrebovali dodaten finančni in kadrovski vložek. Prav tako se povečuje negotovost glede nujnih virov financiranja (razpisi se zamikajo ali pa je izvedba vprašljiva) in partnerskih vložkov, ker se razmere glede javnih proračunov marsikje zaostrujejo.

V prihodnjih mesecih bo problem denarni tok

Nekateri imajo zaradi neizvedenih dogodkov (npr. odpoved predstav v glavni sezoni) že zdaj izpad dohodkov. To velja tudi za tiste javne zavode, ki morajo del sredstev pridobiti na trgu (npr. nekaterim organizacijam festivalski dogodki predstavljajo vir prihodkov, iz katerih financirajo druge aktivnosti organizacije, kino dejavnost je odvisna v veliki meri od prodanih vstopnic …).
Ker podpora EU večinoma predstavlja le 50–60 % vrednosti projekta, jih skrbi sofinanciranje projektov: v Sloveniji iz javnih virov – zlasti iz naslova ministrstev za kulturo in javno upravo, v tujini pa poleg tega tudi iz zasebnih virov. Napovedani rezi javnih proračunov v nekaterih državah članicah EU (tudi v Sloveniji) bodo lahko vplivali tudi na nižje plače zaposlenih, kar pa za javne zavode predstavlja ključen vir za lasten vložek v projekt. Skrbijo jih morebitne zamude izplačil podpore EU na strani Izvajalske agencije EACEA in izvedba nacionalnih razpisov, s katerimi pridobijo pomemben delež sofinanciranja (Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center, Ministrstvo za javno upravo …). Ne nazadnje so izpostavili tudi dolgoročnejše probleme: časovna in finančna neizvedljivost nadomeščanja odpovedanih aktivnosti, dodatni stroški zaradi odpovedi, morebitni kolaps šibkejših partnerskih organizacij …

4 sklopi ukrepov za premostitev težav pri izvajanju projektov Ustvarjalna Evropa

Izvajalce projektov s podporo Ustvarjalna Evropa smo prosili, naj predlagajo ukrepe, ki bi po njihovem mnenju najbolj učinkovito prispevali k uspešni izvedbi obsežnih in kompleksnih evropskih projektov. Če strnemo predloge vseh 44 organizacij, ki so se odzvale, lahko izpostavimo 4 glavne sklope ukrepov:

(1) Prilagoditev aktivnosti, fleksibilnost proračuna projekta in upravičenost nastalih stroškov.
(2) Podaljšanje trajanja projekta.
(3) Znižanje vložka upravičenca in zvišanje deleža sofinanciranja EU.
(4) Poenostavljeni in hitrejši razpisni postopki in postopki poročanja.

Zavod Motovila (CED Slovenija) bo *zbrane podatke posredoval evropskim in nacionalnim institucijam, ki so pristojne, da pripravijo ustrezne premostitvene ukrepe. Organizacijam, ki so se v teh težkih in negotovih časih v tako velikem številu in takoj odzvale ter posredovale informacije in predloge rešitev, pa se iskreno zahvaljujemo in jih pozivamo, da nas še naprej redno obveščajo!

V branje priporočamo:
Koronavirus in izvajanje projektov s podporo Ustvarjalne Evrope.
Kako se ukrepov za obvladovanje posledic pandemije koronavirusa na področju kulture lotevajo evropske države?

*Podatke smo zbrali, analizirali in pripravili med 25. in 30. marcem 2020.