Slovenija in Hrvaška v ospredju ob 25. obletnici (pod)programa MEDIA

/
Med 8. in 14. avgustom so v ospredju evropske spletne kampanje obeleževanja 25. obletnice obstoja (pod)programa MEDIA, slovenske in hrvaške zgodbe o uspehih v avdiovizualnem sektorju. Program, ki je bil ustanovljen s strani Evropske komisije l. 1991 je v četrt stoletja za evropsko avdiovizualno ustvarjalnost, povezovanje in kulturno raznolikost, namenil 2,4 milijarde evrov. Slovenski uporabniki so v 13 letih od vključitve v program (danes podprogram Ustvarjalne Evrope) pridobili 3,8 milijonov evrov.
media podprogram
Spremljajte CED Slovenia – MEDIA na Facebooku; ključne besede: #MEDIA25, #WeAllLoveStories.

Vsak dan v tem tednu bomo na socialnih omrežjih objavljali posamezne zgodbe o primerih dobre prakse iz Slovenije in sosednje Hrvaške, z namenom približevanja filmskih industrij obeh držav ostalim članicam podprograma MEDIA. Vsi radovedneži in filmski navdušenci pa lahko vse zgodbe preberete na enem mestu – v spodnjih vrsticah si lahko preberete o mednarodnih uspehih, razvoju občinstva,  popularizaciji filmske dediščine in revitalizaciji filmske kulture, o videoigrah in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško.

Do konca leta lahko na naših in socialnih omrežjih partnerskih pisarn spremljate zgodbe o uspehih iz vseh drugih držav članic!

Slovenija – mednarodni uspehi: Houston, imamo problem!

houstonHouston, imamo problem!, igrano-dokumentarni film s podporo podprograma MEDIA (razvoj projektov), je prvenec obetavnega režiserja Žige Virca, nekdanjega nominiranca za študentskega oskarja (produkcija Studio Virc). Svetovno premiero je aprila letos doživel na priznanem ameriškem filmskem festivalu v Tribeci, njegov selektor pa je film opisal kot »fascinantno meta-raziskovanje mednarodne diplomacije v času hladne vojne in procesa ustvarjanja mita ter laži, manipulacij in umazanih igric, ki oblikujejo nacionalne identitete.« Vplivni filmski časopis The Hollywood Reporter pa je film primerjal z »lekcijo iz zgodovine, ki pusti tako močan filmski vtis, da se zdi skoraj resnična«.

Hrvaška – mednarodno pozicioniranje: Snemanje na Hrvaškem

Z uvedbo programa davčnih spodbud z 20 % vračilom davka na vložena sredstva, je Hrvaška kmalu po njegovi uvedbi l. 2012 postala ena najbolj privlačnih evropskih destinacij za snemanje tujih filmov. Med najbolj odmevne projekte sodita HBO serija Igra prestolov (druga, tretja in peta sezona) in film Vojna zvezd (osma epizoda).

Slovenija – razvoj občinstev: Poletna Animateka 2016

Poletna Animateka, ki letos poteka med 22. julijem in 28. avgustom, je svojevrsten podaljšek mednarodnega filmskega festivala, ki sicer poteka decembra in je tako med obiskovalci kot tudi tujimi gosti znan po sproščenem in prijateljskem vzdušju in kakovostnem programu animiranih filmov. Animateka, ki je že osemkrat prejela podporo podprograma MEDIA, pa od lani prebivalcem in obiskovalcem glavnega in nekaterih obalnih mest omogoča brezplačno animirano izkušnjo tudi sredi poletja, na čudovitih lokacijah pod milim nebom.

Hrvaška – razvoj občinstev: Šola v kinu

Škola u kinu (Šola v kinu) je izobraževalni program reškega Art kina Croatia, ki sledi strategiji medijske kulture v osnovnih šolah Republike Hrvaške. 7.000 učencev in učenk mestnih osnovnih šol vsako leto na 80 projekcijah dobi priložnost ogleda kakovostnih filmov, na spremljevalnih predavanjih pa imajo možnost učenja o posameznih elementih filmskega jezika.

Slovenija – popularizacija filmske dediščine: Muzej slovenskih filmskih igralcev

Ali ste vedeli, da je Muzej slovenskih filmskih igralcev edinstvena inštitucija te vrste v svetu? V svetu obstajajo filmski muzeji, ki so posvečeni posameznim igralcem, Slovenija (Slovenska kinoteka) pa je edina, ki je dediščini filmskega igralstva posvetila poseben muzej. Odprt je v Divači, v rojstni hiši prve slovenske filmske zvezde Ite Rine, ki je z vlogo v avantgardni klasiki nemega filma Erotikon (1929) v 30. letih prejšnjega stoletja zaslovela po Evropi in svetu.

Hrvaška – popularizacija in revitalizacija filmske kulture: Kino Mediteran

Kino Mediteran je projekt revitalizacije kinematografov na dalmatinskih otokih z obnovo nedelujočih ali z odpiranjem novih kinodvoran na dalmatinskih otokih in mestecih, kjer je kultura obiskovanja kin v zadnjih letih zamrla. Projekt trenutno poteka v 26 mestih na 30 platnih in ponuja vpogled v izbrane kakovostne naslove evropske in svetovne kinematografije. Lani se je projekcij Kina Mediteran udeležilo 19.500 obiskovalcev.

Slovenija – mednarodni uspehi in medsosedsko sodelovanje: Nočno življenje


Nocno zivljenjeDamjan Kozole
, mednarodno uveljavljeni slovenski režiser, katerega filmi so bili predvajani na festivalih v Berlinu, Locarnu, Rotterdamu in Torontu, je za svoj deveti film Nočno življenje pred kratkim prejel pomembno nagrado. Na nedavno končanem mednarodnem festivalu v Karlovih Varih, mu je žirija dodelila nagrado za najboljšega režiserja, s čimer se je Kozole uvrstil med prejemnike ene največjih mednarodnih filmskih nagrad oz. priznanj, ki so jih kdajkoli prejeli slovenski filmski ustvarjalci. Film je nastal v ozkem sodelovanju s hrvaškim scenaristom Ognjenom Sviličićem, eno izmed vlog v njem pa ima nekdanji slovenski predstavnik na promocijski platformi European Shooting Stars, Marko Mandić.
Film je dobil razvojna sredstva programa MEDIA kot del skupine treh projektov, za katere je produkcija Vertigo kot prva iz Slovenije l. 2012 pridobila podporo za sočasen razvoj (slate funding). Na Sarajevskem filmskem festivalu bo z Nočnim življenjem v soboto, 13. 8. 2016, odprta sekcija „V fokusu“, kjer se prikaujejo najboljši filmi iz regije.

Hrvaška – mednarodni uspehi in medsosedsko sodelovanje: Zvizdan (Zenit)

zvizdanTri različna desetletja, dve sosednji vasi, obremenjeni z zgodovinskim nasledstvom, in tri ljubezenske zgodbe so tu povezane v klasično zgodbo o prepovedani ljubezni. Gre za prvi hrvaški film, ki je dobil prestižno nagrado žirije v sekciji Posebni pogled (Un Certain Regard) na najpomembnejšem svetovnem filmskem festivalu, lanskem Cannesu. Glavna igralka Tihana Lazović je zahvaljujoč uspehu filma letos uvrščena med 10 obetavnih evropskih igralk v okviru MEDIA podprte platforme European Shooting Stars. Zenit je dobil podporo podprograma MEDIA v okviru prve hrvaške skupine več projektov produkcijske hiše Kinorama, nastal pa je v manjšinski koprodukciji tudi s slovensko produkcijsko hišo Gustav film. Pomemben del ustvarjalne ekipe filma je bil slovenski direktor fotografije Marko Brdar.

 

Slovenija – videoigre: Prva slovenska videoigra s podporo MEDIE

Foto: MediaAtlas
Foto: MediaAtlas

Podjetje MediaAtlas je prvi slovenski razvijalec videoiger, ki je kadarkoli uspešno kandidiral na MEDIA razpisu za podporo razvoju videoigre: v letu 2015 je bil z igro Maenas Down med 31 podprtimi projekti iz 14 držav eden od le dveh uspešnih prijaviteljev iz 19 držav z najnižjo AV produkcijsko zmogljivostjo!

Hrvaška – videogre: Reboot InfoGamer

Eden izmed največjih dogodkov za igralce in snovalce videoiger v Evropi je hrvaški Reboot InfoGamer. Peta edicija hitro rastočega sejma, ki bo med 8. in 13. novembrom 2016 potekal v Zagrebu bo ponudila vpogled v nove in prihajajoče videoigre in pripadajoče prodajne programe, strojno opremo in analogne igre.

Slovenija – prikazovanje: Art kino mreža Slovenije

Zanimanje slovenskih kino obiskovalcev za evropski film se je v zadnjem desetletju bistveno povečalo. Delež tistih, ki so se ob obisku kina odločili za evropski filmski naslov je v 2014 znašal 24 %, medtem ko je pred desetimi leti (2006) bil le 7,4 %. Temu so vsekakor ključno prispevale dejavnosti Art kino mreže Slovenije, združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, ki spodbuja filmko vzgojo in kakovosten filmski program v 28 kinih – članih združenja, od katerih je več kot polovica (16) hkrati članov združenja Europa Cinemas.

Hrvaška – prikazovanje: Hrvaška mreža neodvisnih kinoprikazovalcev

Hrvaška mreža neodvisnih kinoprikazovalcev je bila ustanovljena l. 2014 na pobudo 27 kinoprikazovalcev iz 4 mest, in sicer s ciljem krepitve položaja neodvisnih kinematografov v filmski industriji ter uvedbe in razvoja filmske kulture v vseh njenih oblikah po vsej Hrvaški. Trenutno mreža šteje 34 članov in 46 kinematografov v 36 mestih ter na otokih.