Združenje Culture Action Europe je izdalo publikacijo, ki obravnava razvoj lokalne kulturne politike. Različen nabor avtorjev od umetnikov, urbanistov in predstavnikov združenj ter lokalnih oblasti razpravlja o trenutnem stanju in možnostih prihodnjega razvoja področja.

Ali veste, kako dostopna je filmska dediščina v evropskih arhivih, kaj in koliko je digitalizirano in kako so urejene avtorske pravice? Odgovore poiščite v poročilu, ki sta ga za European Audiovisual Observatory in s podporo Evropske komisije pripravila Gilles Fontaine in Patrizia Simone.

Evropska komisija je oblikovala Evropski animacijski načrt za strateško podporo razvoju področja animiranega filma v EU. Načrt je rezultat poglobljenih posvetovanj Komisije s sektorjem o priložnostih in izzivih, s katerimi se sooča industrija animiranega filma v Evropi. Načrt temelji na 3 strateških ciljih: spodbujanju globalnega kroženja in vidnosti evropskih animiranih del, izboljšanju pogojev dela za evropske in tuje ustvarjalce ter lajšanju dostopa do financ.

Publikacija tudi prek 32 primerov dobrih praks izpostavlja inovativne načine financiranja, ki so lahko v pomoč KUS. Namenjena je več ciljnim skupinam, ki delujejo ali sodelujejo s KUS, predvsem pa oblikovalcem politik, tudi finančnemu sektorju oz. zainteresiranim, ki želijo vpogled v delovanje KUS in jim zagotoviti dostop do finančnih sredstev.

KEA je za Evropski parlament izvedla raziskavo o razumevanju vloge nacionalnih kulturnih inštitutov držav članic EU pri evropski strategiji za kulturo v zunanjih odnosih EU. Raziskava določa več priporočil politik; predlagani so modeli sodelovanja, pobude in zaveze, merila ustreznosti za projekte, ki jih financira EU, ter pilotni projekti.

Ob praznovanju 25. obletnice (pod)programa MEDIA je Evropska komisija maja 2016 predstavila podatke o dodeljenih sredstvih – Slovenija je med 2003 in 2015 uspešno pridobila 3,8 milijonov EUR.

Evropske mreže oz. združenja so ključni posredniki informacij in so lahko v veliko pomoč organizacijam pri razširjanju uspešnih zgodb, rezultatov in praks, da dosežejo veliko število strokovnjakov. Evropska komisija v okviru podprograma Kultura trenutno podpira dejavnosti 23 združenj, ki imajo velik doseg: zastopajo več kot 4.000 članskih organizacij. Mreže svojim članom in strokovni javnosti ponujajo različne možnosti za usposabljanje.

UNESCO je objavil poročilo o globalnih mednarodnih tokovih kulturnih dobrin in storitev v obdobju med letom 2004 in 2013. Ugotavlja, da kulturne in ustvarjalne sektorje globalna recesija ni bistveno prizadela. Po drugi strani je digitalni premik vplival na trgovino posameznih kulturnih dobrin in storitev.

Sporočilo Komisije “Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave”: nova strategija za kulturo v mednarodnih odnosih EU, ki vključuje predlog strateškega okvira za mednarodne kulturne odnose EU in nov model sodelovanja z različnimi deležniki v EU in zunaj njenih meja.

UNESCO z objavo poročila o analizi učinka Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (več) ugotavlja, da so vzpon internetnih velikanov, eksplozija družbenih omrežij in digitalna revolucija korenito spremenili načine proizvodnje in razširjanja kulturnih dobrin, kot so glasba, film in knjige. Od sprejetja Konvencije leta 2005, se je kulturna krajina v svetu močno spremenila, meni UNESCO.

Publikacija, ki jo je za IETM pripravil Eric Corijn, vključuje razmišljanja o položaju uprizoritvenih umetnostih na (globalne) spremembe današnjega časa. Gospodarski pretresi, okoljski izzivi, selitveni tokovi so na primer nekateri od dejavnikov, ki so/in še vplivajo na preoblikovanje evropskih mest in njihovega prebivalstva. Posledično se premikajo številne meje, fizične in miselne.