Poglavitni cilj Cankarjeve založbe na splošno in v okviru projekta Ustvarjalna Evropa je poudariti pomen ter spodbujati raznolikost književnosti tako glede na jezik kot glede na zvrst. Na založbi si ob tem prizadevamo razvijati vzajemno sodelovanje med narodi, ki govorijo manj uporabljene jezike, predvsem med balkanskimi narodi in preostalo EU. Skladno s tem smo v program Ustvarjalne Evrope vključili deset edinstvenih, visokokakovostnih književnih del, pet iz manj razvitih (balkanskih) držav EU in preostanek iz razvitejših, ki še nikoli niso bila prevedena v slovenščino. Večinoma so izbrane knjige napisane v manj uporabljenih jezikih: v finščini, slovaščini, češčini, poljščini, v bosanskem jeziku, srbščini, nizozemščini, makedonščini in italijanščini. V skupini manj uporabljenih in prevajanih jezikov je tudi slovenščina, zato se Cankarjeva založba posebej zanima za spoznavanje literarnih tradicij ostalih manjših evropskih narodov.

Podprte knjige, prevedene v slovenščino:
– Monika Maron: Animal triste, prevod iz nemščine: dr. Jaša Drnovšek
– Jan van Mersbergen : De laatste ontsnapping / Zadnji pobeg, prevod iz nizozemščine: Mateja Seliškar Kenda
– Faruk Šehić : Knjiga o Uni*, prevod iz bosanščine: Zdravko Duša
– Elena Ferrante : L’amica geniale / Genialna prijateljica, prevod iz italijanščine: Anita Jadrič
– Szczepan Twardoch : Morfina / Morfij, prevod iz poljščine: Staša Pavlović
– Blaže Minevski : Nišan / Spominčice, prevod iz makedonščine: Sonja Dolžan
– Mića Vujičić : Oštar start / Oster štart, prevod iz srbščine: Urban Vovk
– Petra Hulova: Postaje Tajga / Postaja Tajga, prevod iz češčine: Nives Vidrih
– Uršul’a Kovalyk : Travesty šou / Drag šov, prevod iz slovaščine: Andrej Pleterski
– Rosa Liksom : Tyhjän tien paratiisit / Temni paradiž, prevod iz finščine: Julija Potrč
*Dobitniki Nagrade EU za književnost EUPL.

Trajanje projekta: 1. september 2015–30. april 2017

Predstavitev knjižnih del 

Faruk Šehić: Knjiga o Uni (Knjiga o Uni)
Jezik izvirnika bosanski; prevajalec: Zdravko Duša
Mustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Če na trenutke tudi zmore sestaviti okruške svojega življenja, se mu takoj spet razbežijo. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so »umazani in ogabni«, resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem. Pripoved se razveže in zvedri skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Stapljanje z naravo in pogled iz kozmične perspektive pomanjšajo človeka, z namišljeno zgodovino vred, na smešnega pritlikavca. Šele banalni predmeti iz osebne zgodovine, zasledovanje lastnih vzgibov in strogo vztrajanje na poti do individualne resnice pripeljejo do smisla, ki je v občutenju enosti z vsemi soljudmi, v zavedanju, da nas veže skupno bivanje.

Elena Ferrante: Genialna prijateljica (L’ amica geniale)
Jezik izvirnika italijanski; prevajalka: Anita Jadrič
V Neapeljskem ciklu, prvi izmed romanov v njem je prav Moja genialna prijateljica, je v ospredju žensko prijateljstvo med Eleno in Lilo v drugi polovici dvajsetega stoletja. Od njunega otroštva na revnih neapeljskih ulicah, kjer je že izlet na morje pravcata dogodivščina, do njunih simpatij, porok, materinstva in podobnega. Intenzivno, filmsko napeto, osupljivo in predvsem do konca iskreno. Čeprav pisateljica ne verjame, da lahko knjige spreminjajo življenja, imajo njeni romani prav to moč.

Monika Maron: Animal triste (Animal triste)
Jezik izvirnika nemški; prevajalec: dr. Jaša Drnovšek
Pisateljica v tem kratkem delu presenetljivo združi tematike, značilne sicer za obsežnejša prozna dela: abstraktno s konkretnim, absolutno z relativnim, aktualno s historičnim. Pripovedovalka, ki zase ne ve več natanko, koliko je stara, obnavlja (in hkrati razvija) osebno ljubezensko zgodbo, ki naj bi pred leti usodno posegla v njeno življenje. Toda ključni del te zgodbe je tudi zgodovina: druga svetovna vojna, prva povojna leta v Nemčiji, vsakdanjik v vzhodnonemški diktaturi in padec berlinskega zidu. Z natančnimi opisi, občutkom za dialog in s premišljeno rabo (samo)ironije uspe Moniki Maron stkati pripoved, ki se izmika preprostim žanrskim oznakam.

Jan Van Mersbergen: Zadnji pobeg (De laatste ontsnapping)
Jezik izvirnika nizozemski; prevajalka: Mateja Seliškar Kenda
To je zgodba o Deedeeju, ki svojega očeta Ivana prvič sreča pri desetih letih. Deedee živi z mamo Simone in z očetom nima stika, toda nekega dne se odloči, da ga bo poklical. Ko Ivan, ki je pred leti zaradi vojne pobegnil iz nekdanje Jugoslavije, izve, da ima sina, se po prvem šoku sreča z njim in tako se začne zanimiva pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki se dotakne številnih in večnih resnic o ljubezni med otrokom in staršem.

Szczepan Twardoch: Morfij (Morfina)
Jezik izvirnika: Poljščina; prevajalka: Staša Pavlović
Konstanty Willeman se nekega jutra leta 1939 zbudi ves zmačkan in poskuša ugotoviti, kdo sploh je. Vprašanje sega globlje od običajnega pijanskega mrka. Nemci so pred štirinajstimi dnevi zasedli Varšavo in res je skrajni čas, da se odloči, ali je Nemec ali Poljak. Doslej si z vprašanjem svoje narodne pripadnosti ni belil glave, toda v letu 1939 tovrstna ambivalentnost ni več mogoča. Konstantyjev oče je bil Nemec, njegova mati nemško govoreča Šlezijka, ki se je odločila biti Poljakinja in je v tem duhu vzgojila tudi svojega sina. Konstanty ima zato dva materna jezika in dve duši v enem telesu. Skorajda neprostovoljno se pridruži uporniškemu gibanju, kjer mora vohuniti za Nemci. Toda kmalu nihče ni več prepričan, kdo Konstanty v resnici je, še najmanj junak sam.

Mića Vujičić: Oster štart (Oštar start)
Jezik izvirnika srbski; prevajalec: Urban Vovk
Oster štart, s pomenljivim podnaslovom »Sodnikov dodatek«, o družinski zgodovini, odnosih med družinskimi člani in srbski družbeni klimi v medvojnih devetdesetih spregovori na šarmanten in sproščen način. Osrednji protagonisti tega literarnega dela so simpatično čudaški člani banatske družine – oče je pretepeni nogometni sodnik nižjeligaških tekmovanj, ki honorarno služi z inštrukcijami matematike, mama je zobozdravnica, ki se politično aktivira z ustanovitvijo lokalne radijske postaje, pomemben družinski in romaneskni člen pa je tudi stric, za katerim se je na vojni fronti izgubila vsaka sled.

Uršul’a Kovalyk: Drag šov (Travesty šou)
Jezik izvirnika slovaški; prevajalec: Andrej Pleterski
V žarišču sedemnajstih kratkih zgodb je notranji svet širokega spektra junakinj, neredko v odnosu do moža, ljubimca, očeta ali neznanca, katerih resnični, pristni jaz se iz stvarnega sveta prestavlja v svet sanj, videnj in fantazij. To jim omogoča, da podvomijo o konstrukciji stvarnosti, jo naredijo znosnejšo. Zgodbe intimno osvetljujejo sedemdeseta in osemdeseta leta na Slovaškem kot tudi današnjo družbo v primežu nebrzdanega potrošništva – skozi tajne, nadnaravne notranje svetove, spolnost in telesa mlajših in starejših žensk, v katerih se edino lahko uresničujejo. Otopele ali obupane like dramijo tvegana stanja na meji med sanjami in stvarnostjo, ki jih avtorica neprizanesljivo gradi z nenadnimi ironičnimi, celo igrivimi zasuki.

Rosa Liksom: Temni paradiž (Tyhjän tien paratiisit)
Jezik izvirnika finski; prevajalka: Julija Potrč
Zgodbe v zbirki Temni paradiž običajno obsegajo le stran ali dve, a so izredno intenzivne. Med pripovedovalci se poleg obrobnežev iz urbanih okolij pogosto znajdejo podeželski posebneži. Nastopajo s čistočo obseden mladenič, ki noče zapustiti stanovanja, ženska, ki se ureja za svojo smrt, in vdova, ki je ubila moža dva tedna po poroki, ker je bil prevelika mevža. Ob vsebinski radikalnosti zgodbe odlikuje poseben črni humor in drzna raba jezika, saj avtorica suvereno uporablja tako narečje kot mestno govorico, kar daje njenemu pisanju dodatno avtentičnost.

Blaže Minevski: Spominčice (Nišan)
Jezik izvirnika makedonski; prevajalka: Sonja Dolžan
Makedonija. Morda leta 2001. Morda zdaj. Morda vedno. Dva ostrostrelca, pripadnika dveh nasprotnih vojsk, dveh nasprotnih ideologij, dveh nasprotnih religij. Ona in on. On jo opazi skozi optični merek svojega orožja in ugotovi, da je ona prva videla njega. Prva ga je imela na muhi, ampak – zakaj ga ni ubila? Celotna zgodba, ki jo prvoosebni pripovedovalec pripoveduje njej, ki jo ima na muhi, njej, ki ga ima na muhi, se odvije v enem samem trenutku. Venko Andonovski roman primerja z narobe obrnjeno Tisoč in eno nočjo. Pripovedovalec je moški, ki v brezčasnem prostoru pripoveduje zgodbe, v katerih se brez pravega reda, odvisno od trenutnega navdiha, prepletajo spomini na njegovo življenje. Ona pa ga na neki čuden način posluša in razume, iz njegovih oči bere njegove misli.

Petra Hůlová: Postaja Tajga (Stanice Tajga)
Jezik izvirnika češki; prevajalka: Nives Vidrih
Postaja Tajga je skrivnostno intoniran pustolovski roman, v katerem avtorica povezuje različna obdobja, dežele, kulturna okolja in vrednostna merila, soočenje evropskega duha s sibirsko civilizacijo. Junaki so prebivalci tamkajšnjih zakotnih vasi ter dva danska pustolovca, ki se v razmiku nekaj desetletij odpravita tja. Drugi raziskuje izginotje prvega. »Zgraditi mesto v tajgi, to lahko pade na pamet samo Rusom, grobijanom z nežno dušo,« trdi danski študent antropologije Erske. Čeprav se je skrbno in sistematično pripravljal, čeprav je tako kot njegov predhodnik Hablund prebral na kupe literature, ni zmožen razumeti duše tajge. Avtorica sooči dve prelomni obdobji sovjetske oziroma ruske zgodovine dvajsetega stoletja; povojno obdobje, polno upanja, povsod prisotne sovjetizacije, kolektivizacije, in na drugi strani devetdeseta leta, čas navidezne streznitve po zlomu sovjetske velesile.

Rezultati razpisa za projekte literarnega prevajanja 2015 na EACEA.