Trajanje projekta: 31. 3. 2018–27. 3. 2020

Seznam del
– Ivan Cankar: Podobe iz sanj, prevod v angleščino Jasmin B. Frelih in Erica Johnson-Debeljak
– Jana Putrle Srdić: To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje, prevod v nemščino Daniela Kocmut
– Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljenja, prevod v angleščino Rawley Grau
– Jure Jakob: Delci dela, prevod v nemščini Ann Catrin Bolton
– Nataša Kramberger: Nebesa v robidah*, prevod v angleščino Kristina Helena Reardon
– Veronika Dintinjana: Rumeno gori grm forzicij, prevod v nemščino Ann Catrin Bolton
*Nagrada Evropske unije za književnost (EUPL).

Litteræ Slovenicæ temelji na izdajanju reprezentativnih proznih, pesniških, dramskih in esejističnih del uveljavljenih slovenskih avtorjev in avtoric različnih generacij, tako v tujejezičnih kot v dvo- ali večjezičnih izdajah. Publikacije spremljajo poglobljene spremne besede uveljavljenih literarnih strokovnjakov, ki izdano delo in avtorja umeščajo v širši literarno-zgodovinski kontekst. Pri projektu sodelujejo tudi najbolj izkušeni prevajalci iz slovenščine v tuje jezike, ki so materni govorci jezika prevoda in prihajajo iz tujejezičnih okolij. Urednici Litteræ Slovenicæ sta od leta 2012 Tanja Petrič in Tina Kozin, celostno podobo knjig iz zbirke pa je zasnoval uveljavljeni slovenski grafični oblikovalec Ranko Novak.

Litteræ Slovenicæ skupaj z Mednarodnim literarnim festivalom Vilenca od leta 2011 tudi uspešno sodeluje z ugledno ameriško založbo Dalkey Archive Press. V koprodukciji so v angleškem prevodu izšla dela, kot so The Galley Slave Draga Jančarja (prev. Michael Biggins), The Master of Insomnia Borisa A. Novaka (prev. Michael Biggins, et al.), Ballerina, Ballerina Marka Sosiča (prev. Maja Visenjak Limon), Games with Greta & Other Stories Suzane Tratnik (prev. Špela Bibič, et al.) in The Gift of Delay Maje Vidmar (prev. Andrej Pleterski). Uredniški koncept zbirke sledi tudi smernicam gostovanja Slovenije kot častne gostje knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022.

Leta 2015 je Društvo slovenskih pisateljev s podporo Evropske komisije začelo izvajati projekt Litteræ Slovenicæ: Majhna književnost v velikih jezikih, v okviru katerega je nastal informativni spletni portal https://litteraeslovenicae.si/, namenjen tujim bralcem, ki vključuje tako informacije o vseh izdanih knjigah v ediciji kot tudi o avtorjih in prevajalcih.

Litteræ Slovenicæ v letu 2020

Nataša Kramberger: Blackberry Heaven
Jana, protagonistka romana Nebesa v robidah s slovenskega podeželja, v Amsterdamu sreča Bepija, starca iz vzhodne Italije, ki na bolšjaku prodaja živo ribo. Vsak od njih s seboj nosi številne zgodbe, ki se med seboj prepletejo in zavrtijo, ustvarijo mešanico smešnih, čudnih, neprijetnih, pravljičnih pa tudi romantičnih prigod, ki prek vaških figur, mestnih avantur in mističnih narečij tečejo kakor reka proti izlivu, ki je hkrati že nov izvir. Tako se zgodba »romana reke« nikoli ne konča, konec romana pa je hkrati njegov začetek. V Nebesih v robidah Nataše Kramberger oživijo divji ritmi in onomatopoeie, polnokrvno so predstavljene tudi osebe iz njenega domačega kraja, ki so kontrast Amsterdamu, v katerega se po skrivnostnih poteh usode nagnetejo vsi – od Surinamskih telefonistk do rumenočrnih rasnih mešancev – v mesto, v katerem odmevajo grlena nizozemska poimenovanja in se ohranjajo spomini na domačo, narečno slovenščino. Pisateljica Nataša Kramberger imenitno izrablja in suvereno obvladuje številne jezikovne registre, s čimer vedno znova dokazuje izjemno pripovedovalsko in jezikovno mojstrstvo.

Veronika Dintinjana: Gelb brennt der Forsythienstrauch
Rumeno gori grm forzicij (2008) je pesniški prvenec Veronike Dintinjana. Že kmalu po izidu te knjige je Veronika Dintinjana obveljala za eno najboljših predstavnic mlade pesniške generacije in za osrednje ime sodobne slovenske poezije velja še danes. Glavna tema poezije Veronike Dintinjana je čas, njegovo minevanje, odtekanje – sama pravi, da piše pesmi o tem, kako se nam čas vedno izmika. To so pesmi, ki so pisane s kirurško natančnostjo, a hkrati delujejo izjemno naravno in gibko, pa naj gre za pesmi, za katerimi slutimo širše zgodbe, zelo pogosto tudi mitične pokrajine, ali pa za verze, ki se v pesmi spletajo po asociativnem loku. In v vsakem primeru je branje poezije Veronike Dintinjana globoko, izpolnjujoče, a tudi neizčrpno početje.

Litteræ Slovenicæ v letu 2019

Werkstückchen (Delci dela, 2013) je četrta izmed doslej petih pesniških knjig Jureta Jakoba (1977), enega izmed najbolj priznanih in tudi široko priljubljenih sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev – o njegovi priljubljenosti zgovorno priča že dejstvo, da sta dve avtorjevi knjigi poezije doživeli ponatis, kar je v slovenskem govornem prostoru izjemna redkost. Jakob je lirik v pravem pomenu besede, v svoji poeziji se spogleduje z iskanjem same podstati sveta in seveda sebe samega. Pri tem se mu poezija kaže kot obvezna vstopna točka v tovrstno raziskovanje, odgovori privzamejo obliko, ki je poeziji inherentna. Werkstückchen (Delci dela) se v Jakobovo pesnjenje umeščajo povsem naravno, ne gre za kakšen radikalen prelom v njegovi poeziji, saj je tudi ta zbirka del širšega projekta ali bolje neke pesniške kontinuitete (povzeto po spremni besedi Aljaža Krivca).

Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja
V domu za upokojence starček vsako jutro zgodaj vstane, da bi videl sončni vzhod. Življenje se znova začenja, svet oživi, z njim oživijo spomini. Vsako jutro malo drugačni. Svetu v romanu namreč vlada demenca. Včasih napete, včasih ljubezenske zgodbe so morda resnične, morda plod halucinacij, a vedno so postavljene pred steno tišine, pred veliko skrivnost, ki čaka onkraj smrti. Pisatelj Sebastijan Pregelj nas je v svojih romanih in zgodbah doslej popeljal v neverjetne, fantastične svetove, pogosto umaknjene v preteklost, enkrat celo v vesolje, a najbolj neverjeten je svet, skrit med možganskimi vijugami človeka.
»Roman Sebastijana Preglja govori o poslednjih rečeh s svetlobo, ki navdihuje in budi. Stori, kar storiti moraš, stori zdaj, sicer boš vpisan v Kroniko pozabljanja,« zapiše Manca Košir, avtorica spremne besede.

Litteræ Slovenicæ v letu 2018

V letu 2018, v katerem Slovenci praznujemo stoto obletnico smrti največjega in prvega slovenskega poklicanega pisatelja Ivana Cankarja, je v zbirki Litteræ Slovenicæ izšla tudi prva posebna izdaja, angleški prevod Cankarjevih črtic Podobe iz sanj (Images from Dreams), ki jo reinterpretirajo reprodukcije uveljavljenega akademskega slikarja Mitja Ficka. O Cankarju so tokrat skozi prevod, spremne eseje in slike spregovorili predstavniki mlajše in srednje generacije slovenskih ustvarjalcev, kot so Erica Johnson Debeljak, Jasmin B. Frelih, Mitja Ficko, Katja Perat in Robert Simonišek. Hkrati je knjiga vrhunski izdelek večkrat nagrajene oblikovalke Pavle Bonča.

V nemškem prevodu Daniele Kocmut in s spremno besedo literarne kritičarke Tine Kozin je izšla pesniška zbirka Jane Putrle Srdić z naslovom To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (Diese Nacht kommen Käfer aus der Erde gekrochen). Zbirka je zrelo in od vseh treh knjig najbolj premišljeno avtoričino delo, ki je bilo izbrano v ožji nabor nominirank za Jenkovo nagrado Društva slovenskih pisateljev in spada med eno najboljših slovenskih pesniških del zadnjih let. Tina Kozin je med drugim v spremni besedi zapisala »Poezija Jane Putrle Srdić je osupljivo sodobna, navdušujoča v svojem poznavanju sodobnih znanstvenih dognanj, pa tudi filozofskih ali socioloških teorij in dognanj sodobne ekologije. V tem pogledu bi si upala trditi, da njen čas zares šele prihaja. Tisto, kar je na njej neprecenljivo, pa je tudi, da teh tem ne razpira racionalno, temveč intuitivno in – naključno, kot jo pač nagovorijo.«