Vsa dela so izšla v zbirki Ambasada Strip, ki je namenjena prevodom del tujih sodobnih stripovskih »klasikov«. Poleg Pixyja švedskega avtorja Maxa Anderssona in Sveta duhov američana Danilea Clowesa (ki nista del projekta Programa Kultura), je v zbirko vključena serija Na božjastni poti (orig. l’Ascension du Haut Mal) priznanega francoskega ustvarjalca Davida B., ki je tudi soustanovitelj založbe l’Association. Delo v originalu obsega 6 knjig, v slovenščini pa je v prevodu Aleša Bergerja zbrano v 3 knjigah.
V zbirko so vključene še Stigme italijanskega tandema, risarja Lorenza Mattottija in pisca Claudia Piersantija ter Gemma Bovery angleške ustvarjalke Posy Simmonds.

1. David B.: Na božjastni poti (2, 3) / L’ascension du haut mal (Part 3, 4, 5, 6) (iz francoščine prevedel Aleš Berger)
2. Lorenzo Mattotti & Claudio Piersanti: Stigme / Stigmate (iz italijanščine prevedelGašper Malej)
3. Posy Simmonds: Gemma Bovery / Gemma Bovery (iz angleščine prevedla Maja Novak)

Več o zbirki Ambasada Strip: www.ljudmila.org/stripcore/ambasada

Kontakt: Katerina Mirović
Forum Ljubljana, Metelkova 6, Ljubljana
http://www.ljudmila.org/forum/

---

Na božjastni poti

Na božjastni poti je kompleksna upodobitev družine, katere življenje opustoši neozdravljiva bolezen, kar vodi v obupano iskanje odgovorov na vprašanja, ki morda sploh nimajo odgovorov. Po besedah stanovskega kolega Joeja Sacca (avtorja stripa Varovano območje Goražde) je David B. s tem stripom ustvaril mojstrovino in dokazal, da je “brez dvoma eden najboljših pripovednikov v stripovskem mediju”.« (Špela Standeker, V senci bolezni, po sledeh božjasti, Dnevnik, 14.4.2009)

---

Stigme
stripovski album

V življenju svetnikov stigme oziroma Kristusove rane predstavljajo znamenje posebne božje milosti. Za junaka istoimenskega stripa – brezimnega hrusta in alkoholika z družbenega roba – pa so prej prekletstvo kot blagoslov. Skrivnostne rane, ki se brez pravega razloga pojavijo na njegovih dlaneh, še poslabšajo njegov nezavidljivi položaj; stanejo ga službe, stanovanja, in ga prisilijo, da zapusti rodno mesto. Tako se junak poda na mukotrpno romanje, razpet med življenjem, kot ga je poznal dotlej in vlogo, ki mu jo narekujejo stigme, in v kateri bi ga radi videli tudi mnogi izmed ljudi, s katerimi se srečuje.

V Stigmah sta ustvarjalne moči združila risar Lorenzo Mattotti in scenarist, večkrat nagrajeni romanopisec, Claudio Piersanti. Glavna odlika te mistično obarvane zgodbe o svetništvu v modernem času so Mattottijeve skicozne, vendar energične risbe. Stigme so prvič izšle v francoski izdaji leta 1998 in so postale eno najbolj znanih Mattottijevih stripovskih del.

Lorenzo Mattotti (r. 1954, www.mattotti.com) je eden najbolj žlahtnih risarjev v sodobnem italijanskem stripu, kot tudi širše. Njegove podobe so v sodobni strip vnesle novo dimenzijo subtilnosti, elegance in prefinjenega občutka za barvo. Svoje mojstrstvo je doslej najbolje izrazil v stripovskih albumih kot so Fires, Labyrinthes, Caboto, L’Arbre du Penseur, Dr. Jekyll & Mr. Hyde ter v pričujočih Stigmah. Poleg tega je Mattotti v svetu canjen tudi kot ilustrator; s svojimi ilustracijami je oplemenitil tako prestižne publikacije, kot so The New Yorker, Le Monde, Cosmopolitan, Vogue in Vanity Fair. Pri nas smo ga lahko občudovali tudi v animiranem omnibusu Strahovi pred temo, za katerega je prispeval enega od animiranih filmov.

---

Gemma Bovery
stripovski album

Raymond Joubert, pek v majhnem normandijskem mestecu, sicer pa nedeljski intelektualec, se ne bi mogel manj zanimati za številne Angleže in druge tujce, ki si v njegovi bližjnji in širši okolici kupujejo vikende, ali se tam celo trajno naseljujejo. Stvari pa se spremenijo, ko se v hišo poleg njegove vseli mlajši angleški par. Joubert z naraščajočo fascinacijo ugotavlja, da Gemmo Bovery, njegovo novo sosedo, več kot le podobno ime veže na eno najslavnejših junakinj francoske literature. Pred njegovimi voyeurskimi očmi se vrstijo Gemmina razočaranost nad francoskim podeželjem, njeno prešuštvo, brezglavo zapravljanje in grožnja bankrota … Kaj pa, če bo Gemmino življenje posnemalo znameniti Flaubertov roman vse do njegovega bridkega konca?
Gemma Bovery, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1999, je mejno delo v opusu Posy Simmonds (r. 1945), angleške striparke in ilustratorke. To je eno redkih del, ki si v celoti zaslužijo naziv “roman v stripu”. Kot pri Flaubertovi Gospe Bovaryjevi gre tudi tu za tragikomično zgodbo mlade ženske, ki podleže hlastanju za lastnimi fantazijami, preveč idealiziranimi, da bi jih lahko kdaj udejanila v resničnem življenju. Hkrati pa je Gemma Bovery tudi prefinjena satira, zlasti na temo angleškega srednjega razreda in kulturnih razlik med Angleži in njihovimi sosedi na drugi strani Rokavskega preliva.