Z vrha gore, kjer so se razrešile tvoje težave, si boš rekel: »Kako to, da nisem že spočetka razumel?« Kakor da bi bilo spočetka mogoče karkoli razumeti.

Pozabil je, da se večina ljudi prijetno počuti v tuji deželi, samo če omalovažuje njene prebivalce.

»V Moulmeinu, v Spodnji Burmi, me je sovražilo veliko ljudi – samo takrat v življenju sem bil dovolj pomemben, da se mi je to zgodilo,« se glasi pogosto citirani začetek Orwellovega eseja Ustreliti slona (1936). Manj znano dejstvo je, da je Orwell, veliki zagovornik svobode govora ter pravic zatiranih, med letoma 1923 in 1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji v Burmi. Tam je »od blizu lahko videl umazanije imperija«, službo pa sčasoma zasovražil s hujšim gnevom, kot si ga je znal pojasniti. Osamljen in vse bolj razočaran nad despotizmom in na videz nezlomljivo tiranijo britanskega radža, se po božičnem dopustu leta 1927 v Burmo ni več vrnil. Svoje izkušnje med služenjem imperiju v zatonu je uporabil za snovanje romana Burmanski dnevi. Roman, ki tematizira licemersko življenje britanskih kolonialnih oblastnikov in trgovcev v Burmi, je prepreden s sovraštvom do lokalnih samodržcev in nasploh do vsakršnega zatiranja.

Fulvio Tomizza: Zlo prihaja s severa / Il male viene dal Nord
Prevod iz italijanščine Vera Troha

Vse ali skoraj vse se je dogajalo hkrati in pri belem dnevu.

Zgodovinski roman Zlo pride s severa, najobsežnejša zgodovinska pripoved Fulvia Tomizze, prikazuje konfliktni čas reformacije na Koprskem in v Nemčiji, kamor se je moral umakniti koprski škof Peter Pavel Vergerij po obsodbi inkvizicije zaradi širjenja prevratniških Lutrovih idej po Istri. Med nemškimi stanovi je užival ugled in podporo, zato je organiziral in spodbujal prevajanje Svetega pisma v slovanske jezike in njegovo tiskanje. Med njegovimi sodelavci so bili tudi Antun Dalmata, Primož Trubar in Matija Vlačić. Glasni religiozni polemik svojega časa je umrl v izgnanstvu leta 1565. Tomizza se je Vergerijevemu življenju posvetil s šestletnim poglobljenim študijem rimskih in beneških arhivov in ustvaril dokumentiran zgodovinski roman, s katerim je odstrl tančico molka z istrskega protestantizma, hkrati pa prikazal dramatično življenje brezdomca, kar je izkušnja, ki je skupna literarni osebnosti romana in njenemu avtorju.

Ko golobice izginejo

Dušan Šarotar: Panorama
Prevod iz slovenščine v angleščino

Pisatelj, nemara avtorjev alter ego, išče mir in navdih za pisanje na počasnem potovanju po deževni in megleni irski obali, od tam odpotuje v Belgijo in preko Ljubljane v Sarajevo; predvsem pa ga pot vodi vedno globlje v pokrajine lastne notranjosti. Pripoved je oblikovana kot asociativni tok misli, v katerem se časi, kraji in dogodki prelivajo v nenavadno zgodbo s številnimi pripovednimi glasovi. Čeprav vezi med njimi morda niso nemudoma očitne, se v skupni zgodbi ne znajdejo povsem slučajno. Med avtentičnimi pripovedovalci brez domovine tako izstopajo albanski šofer in priložnostni vodič Gjini, Američanka z irskimi koreninami Jane, emigrantska profesorica književnosti iz bivše Jugoslavije Spomenka, naključna poslušalka literarnega večera v Bruslju, sarajevski pesnik in še kdo. Njihove pripovedi izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko imenovali dom.