Poročilo Global Trade of Cultural Goods in the Digital Age

UNESCO je objavil poročilo o globalnih mednarodnih tokovih kulturnih dobrin in storitev v obdobju med letom 2004 in 2013. Ugotavlja, da kulturne in ustvarjalne sektorje globalna recesija ni bistveno prizadela. Po drugi strani je digitalni premik vplival na trgovino posameznih kulturnih dobrin in storitev.

UNESCO Institute for Statistics (UIS) je objavil poročilo o mednarodnih tokovih kulturnih dobrin in storitev, Global Trade of Cultural Goods in the Digital Age, v katerem so zajeti podatki v obdobju od 2004 do 2013, tudi za Slovenijo.

UIS ugotavlja, da je trgovina kulturnih dobrin in storitev, kljub globalni recesiji vse od leta 2008, v »dobri kondiciji«. Nekoliko se je le spremenilo razmerje moči izvoznic oziroma uvoznic kulturnih dobrin in storitev. Vodilna izvoznica je zdaj Kitajska, ki je v letu 2013 beležila skupno vrednost izvoza kulturnih dobrin v višini 60,1 milijarde USD, kar je dvakrat več od Združenih državah Amerike, ki Kitajski sledijo na drugem mestu. Svoj položaj krepita tudi Indija in Turčija.

Čeprav so ZDA izgubile položaj prve izvoznice kulturnih dobrin, so še vedno na prvem mestu po uvozu. Na splošno sicer velja, da imajo razvite države večji uvoz kot pa izvoz kulturnih dobrin in storitev. Vzpostavljajo se tudi novi trgi izvoznic kulturnih dobrin, kot na primer Indija, Malezija, Tajska ali Turčija.

Po podatkih UIS se najbolj trguje z obrtnimi izdelki iz zlata, tudi s slikami in kipi. Velike spremembe so na področju filma, glasbe in časopisov, ki so bistveno bolj podvrženi globalnim digitalnim premikom, in kjer UIS beleži padec trgovanja. Npr. med leti 2004 in 2013 se je trgovanje z glasbenimi izdelki zmanjšalo za 27 %, v filmu za 88 %. Zanimivo na primer, da je kljub padcu pri tiskanih proizvodih v nekaterih regijah področje knjige celo povečalo trgovanje za 20 %.

UIS še ugotavlja, da trgovina s kulturnimi dobrinami in storitvami pomembno prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter dinamiki lokalnih in nacionalnih gospodarstev. V poročilu še zapišejo, da je pridobivanje natančnih podatkov o pretoku kulturnih dobrin in storitev v digitalni dobi vse težje. Zato je vse bolj pomembno povezovanje in sodelovanje med številnimi mednarodnimi organizacijami (npr. UNSD, WTO, UNCTAD, ITC in WIPO) in s tem izmenjava podatkov z namenom razumevanja dejanskega prispevka trgovine kulturnih dobrin in storitev v svetovnem gospodarstvu.

Več o poročilu na UNESCO.