Svet EU in predstavniki vlad držav članic so konec novembra v Bruslju sprejeli nov delovni načrt za kulturo (Work Plan for Culture) za obdobje 2015–2018. Na podlagi zastavljenih ciljev Evropske strategije za kulturo v svetu globalizacije in Strategije Evropa 2020 je Svet EU oblikoval štiri prednostna področja delovanja za naslednja štiri leta: (A) dostopna in vključujoča kultura, (B) kulturna dediščina, (C) kulturni in ustvarjalni sektorji: ustvarjanje in inovacije v gospodarstvu in (D) promocija kulturne raznolikosti in kulture v mednarodnih odnosih EU ter mobilnost. Pridobivanje primerjalnih statističnih podatkov v kulturi bo horizontalna prednost delovnega načrta, ki sicer osrednje mesto pripiše promociji dostopa do kulture in razvoju občinstev. V luči globalizacije in digitalizacije Svet EU izpostavlja ključne izzive za kulturne organizacije ter mala in srednje velika podjetja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
Evropska strategija za kulturo iz leta 2007 je sicer strateški dokument za oblikovanje in izvajanje kulturne politike EU (v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti), katere namen je spodbujati (1) kulturno raznolikost in medkulturni dialog, (2) kulturo kot katalizatorja za ustvarjalnost in (3) kulturo kot bistveni sestavni del mednarodnih odnosov EU. Strateški cilji strategije za kulturo se navezujejo na Strategijo Evropa 2020, ki spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast, v kulturi pa predvsem kulturne in ustvarjalne sektorje.
Pametna rast pomeni učinkovitejše vlaganje v izobraževanje, raziskave in inovacije; trajnostna rast prehod na nizkoogljično gospodarstvo; vključujoča rast pa poudarja ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje revščine.
PREDNOSTNA PODROČJA, ki jih izpostavlja delovni načrt za kulturo v obdobju 2015–2018:
(A) Dostopna in vključujoča kultura
Delovni načrt vključuje spodbujanje kompetenc »kulturne zavesti in izražanja«, ki se bodo pridobivale prek izobraževalne politike in vseživljenjskega učenja (A1). Pomembna je promocija dostopa do kulture prek digitalnih sredstev in s tem analiza in oblikovanje politik ter strategij za razvoj občinstev. Spodbujala se bo tudi bralna pismenost (A2) oziroma prispevek kulture k socialni vključenosti s povezovanjem področij in institucij s kulturo, na primer zdravstvo, socialno varstvo (A3).
(B) Kulturna dediščina
Delovni načrt v ospredje postavlja participativno upravljanje kulturne dediščine, tj. inovativne pristope večnivojskega upravljanja premične, nepremične in digitalne dediščine (B1); veščine, usposabljanje in prenos znanja prek tradicionalnih in novih poklicev na področju kulturne dediščine (B2) ter ocenjevanje in preprečevanje tveganj za zaščito kulturne dediščine pred naravnimi nesrečami ali škodo, ki jo je povzročil človek (B3).
(C) Kulturni in ustvarjalni sektorji: ustvarjanje in inovacije v gospodarstvu
Delovni načrt poudarja pomen dostopa do financ kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju prek različnih finančnih instrumentov (EU), na primer javno-privatna sredstva, crowdfunding, sponzorstvo (C1). Preverjala se bo vloga javnih politik in razvoj podjetniških in inovativnih potencialov kulturnega in ustvarjalnega sektorja, na podlagi česar se bodo postavile smernice za izboljšanje položaja sektorjev (C2). Poudarek je tudi na trajnostnem kulturnem turizmu, kjer imata osrednje mesto premična in nepremična kulturna dediščina ter digitalizacija kulturnih vsebin in storitev (C3).
(D) Promocija kulturne raznolikosti in kulture v mednarodnih odnosih EU ter mobilnost
Delovni načrt se osredotoča na presojo vplivov spoštovanja in izvajanja Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov ter v tej luči oblikovanja protokolov o kulturnem sodelovanju pri prostotrgovinskih sporazumih (D1). Nadaljeval naj bi se strateški pristop h kulturi v mednarodnih odnosih EU, s poudarkom na razvojni politiki in Evropski sosedski politiki, tudi na podlagi izsledkov pripravljalnega ukrepa o kulturi v mednarodnih odnosih EU (D2). Delovni načrt se prav tako osredotoča na medkulturni dialog in mobilnost, na primer umetnikov in kulturnih delavcev ter zbirk, ali nedovoljenega trgovanja z umetninami (D3). Ne nazadnje se osredotoča tudi na izboljšanje kroženja evropskega filma (D4).
Glavna delovna metoda sodelovanja med državami članicami EU na področju kulture ostaja t. i. odprta metoda koordinacije (Open Method of Coordination). Za uresničevanje delovnega načrta za kulturo pa bodo organizirane tudi ad hoc delovne skupine strokovnjakov, tematski seminarji, neformalna srečanja uradnikov ministrstev za kulturo in za zunanje zadeve, konference, študije in dejavnosti vzajemnega učenja. Svet EU si bo prizadeval sodelovati z različnimi deležniki, predvsem pa nadgraditi dosežke prejšnjega delovnega načrta za kulturo (2011–2014), ki je kot prednostne naloge postavil kulturno raznolikost, medkulturni dialog ter dostopno in vključujočo kulturo, kulturne in ustvarjalne industrije, kompetence in mobilnost, kulturno dediščino, vključno z mobilnostjo umetniških zbirk, kulturo in zunanji odnosi ter kulturne statistike.
Svet EU želi izvajanju novega načrta dodati bolj strateško razsežnost tudi prek povezovanja različnih deležnikov in njihovega delovanja (držav članic, Komisije, rotirajočih predsedstev).
Evropska komisija in države članice, ki bodo sodelovale pri izvajanju delovnega načrta za kulturo, bodo redno obveščale déležnike o razvoju delovnega načrta, o njegovih rezultatih ter izvajanju priporočil, ki jih predložijo delovne skupine. Prav tako bodo pripravili vmesno poročilo o izvajanju delovnega načrta na podlagi katerega bo morebiti potrebno ta načrt tudi prilagoditi.
Več o delovnem načrtu za kulturo na spletu EK.
Zasedanja Sveta EU se je udeležila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, glej.