Goethe Institut, kot vodja konzorcija kulturnih inštitutov, je pripravil analizo stanja, pristopov in strategij o kulturi v zunanjih odnosih EU, v katero je vključenih 54 držav: vse države članice EU, države Evropske sosedske politike in strateško pomembne države. Študija predstavlja dober zbir podatkov in praks, ki jih različni deležniki vzpostavljajo pri kulturnem sodelovanju v mednarodnih odnosih EU.

Pomeni prvo globalno raziskavo za področje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, s katero avtorji ponovno opozorijo na pomemben prispevek KUS k svetovnemu gospodarstvu in KUS kot spodbujevalca digitalnega gospodarstva, ter pozivajo k temu primerni zaščiti ustvarjalcev.

Agencija Tom Fleming Creative Consultancy (TFCC) je za ACE, Arts Council of Ireland, Creative England, ecce, ECF in ECBN pripravila poročilo, ki vključuje pregled učinkov prelivanja (spillover) javnih naložb v umetnosti, kulturi in ustvarjalnih industrijah v Evropi. TFCC ugotavlja, da brez novega celostnega raziskovalnega programa politike za kulturne in ustvarjalne sektorje ne bodo sposobne zagotavljati širšega pomena umetnosti, kulture in ustvarjalnih industrij v gospodarstvu in družbi.

Poročilo European Creative Industries Alliance s primeri dobrih praks in tremi sklopi predlogov za oblikovanje politik za kulturne in ustvarjalne sektorje: (1) spodbujanje inovacij in rasti s pomočjo medsektorskega sodelovanja, (2) vzpostavitev poslovne podpore in dostop do finančnih sredstev in (3) zavedanje o vrednosti KUS kot ključnega gonila inovacij in rasti.

UCLG (United Cities and Local Governments)/Agenda 21 je objavil povzetek dobrih praks na temo povezovanja mest, beguncev in kulture. Številna mesta kot so Boras, Leipzig, Birmingham, Hamburg, Berlin, Aarhus, Lizbona, Vaudreuil-Dorion, Zaragoza, Oslo, Malmö, Medellín ali Bogotá namreč beguncem že uspešno omogočajo dostop do kulture.

Publikacija tudi prek 32 primerov dobrih praks izpostavlja inovativne načine financiranja, ki so lahko v pomoč KUS. Namenjena je več ciljnim skupinam, ki delujejo ali sodelujejo s KUS, predvsem pa oblikovalcem politik, tudi finančnemu sektorju oz. zainteresiranim, ki želijo vpogled v delovanje KUS in jim zagotoviti dostop do finančnih sredstev.

KEA je za Evropski parlament izvedla raziskavo o razumevanju vloge nacionalnih kulturnih inštitutov držav članic EU pri evropski strategiji za kulturo v zunanjih odnosih EU. Raziskava določa več priporočil politik; predlagani so modeli sodelovanja, pobude in zaveze, merila ustreznosti za projekte, ki jih financira EU, ter pilotni projekti.

Daniel Gorman je za IETM in v sodelovanju z LIFT izdal publikacijo, v kateri preizprašuje sodobne družbene in predvsem pereče probleme: politične napetosti, globalno segrevanje, »podnebni« protesti, uničujoča varčevalna politika v Evropi, vstaje in represije na Bližnjem vzhodu, usmerjanje beguncev v trdnjavi Evropa. Kakšno vlogo imajo umetniki v tem ključnem trenutku, kjer si politična angažiranost in otopelost podajata roko? Čemu služi umetnost?

Publikacija, ki jo je za IETM pripravil Eric Corijn, vključuje razmišljanja o položaju uprizoritvenih umetnostih na (globalne) spremembe današnjega časa. Gospodarski pretresi, okoljski izzivi, selitveni tokovi so na primer nekateri od dejavnikov, ki so/in še vplivajo na preoblikovanje evropskih mest in njihovega prebivalstva. Posledično se premikajo številne meje, fizične in miselne.

UNESCO z objavo poročila o analizi učinka Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (več) ugotavlja, da so vzpon internetnih velikanov, eksplozija družbenih omrežij in digitalna revolucija korenito spremenili načine proizvodnje in razširjanja kulturnih dobrin, kot so glasba, film in knjige. Od sprejetja Konvencije leta 2005, se je kulturna krajina v svetu močno spremenila, meni UNESCO.

Publikacija Evropske komisije z odgovori evropskih politikov, umetnikov, znanstvenikov in intelektualcev o procesu prenove Evrope in sodelovanju evropskih državljanov.