Po podatkih Evropskega avdiovizualnega observatorija (EAO) je v evropskih kinematografih prikazanih zgolj 31 % evropskih filmov (domača produkcija ni všteta). Na platformah videa na zahtevo je ta delež še nižji. Zato je skupina strokovnjakov, ki delujejo v okviru Odprte metode koordinacije držav članic EU, pripravila 10 konkretnih priporočil in primerov dobrih praks za izboljšanje kroženja evropskih filmov.

Publikacija »Translation and Publishing Grants« (produkcija: EUNIC London, 2019) za strokovnjake s področja književnosti in založnike ponuja pregled različnih podpor, shem in organizacij, ki spodbujajo prevajanje evropskih del v različne evropske jezike. Publikacijo (v angl. jeziku) vključuje pregled za večino držav EU ter ustrezne spletne strani in kontaktne podatke.

Poročilo s konference, kjer je Motovila s partnerji raziskala prednosti in izzive mednarodne mobilnosti, vključno z vplivom na okolje. Hkrati smo udeležencem konference omogočili, da lahko na enem mestu preverijo, kakšne so njihove možnosti za mobilnost. Od programov financiranja do administrativnih namigov (vize, davki, zavarovanja ipd.). Na kupu in dostopni so bili predstavniki iz več kot 20 organizacij iz 10 držav. Poročilo pripravila Jana Renée Wilcoxen.

Publikacija Evropskega avdiovizualnega observatorija ponuja pregled ukrepov, s katerimi lahko Evropa zaščiti in okrepi sektor neodvisne avdiovizualne produkcije. Ravno ta sektor je najpogostejši prostor nastajanja inovativnih formatov in pristopov, istočasno pa je njegov finančni obstoj pogosto negotov. Poročilo obravnava mnoga pomembna vprašanja, vključno z značilnostmi trga ter nacionalnimi in mednarodnimi predpisi in sporazumi s področja.

Konec junija je v nemškem Weimarju v okviru foruma KIDS Regio sprejeta Weimarska deklaracija, ki v petih točkah povzema prizadevanja za vitalnejšo evropsko industrijo igranih filmov za otroke kot občinstvo prihodnosti.

Združenje Culture Action Europe je v sodelovanju z Budapest Observatory izdalo publikacijo relevantnih primerov, ki dokazujejo vpliv kulture na različna področja, ki sodijo v domeno vrste politik EU: od zdravja do inovacij, od rasti in delovnih mest, mednarodnih odnosov, kohezije in migracij, do izobraževanja in spodbujanja demokratičnih načel. Pregled pozitivnih učinkov kaže na nedvoumno dodano vrednost kulture za EU in posledično nujnost ustrezne podpore kulturnega ekosistema.

Prikaz sodelovanja predstavnikov kulturnega in ustvarjalnih sektorjev v EU programu Ustvarjalna Evropa (2014–2017) glede na število držav, projektov in aktivnosti, področij delovanja ter vključenih posameznikov in občinstev. Slovenija zaseda 6. mesto po številu vodij projektov in 7. mesto po številu organizacij v podprtih projektih.

Izvajalska agencija EACEA je za bodoče kandidatke Evropske prestolnice kulture (EPK) pripravila številna priporočila. Za pripravo uspešne vloge je pomembno zgodnje načrtovanje, npr. tudi tega, da se partnerjem in lokalnim deležnikom zagotovi podroben časovni okvir in omogoči enotno razumevanje ambicij EPK. Poleg tega pa so ključna še kontinuiteta, vključevanje, zavedanje in sodelovanje.

Mobilnost je družbeno in gospodarsko stanje umetnikov in kulturnih delavcev ter hkrati vektor socialnega in gospodarskega razvoja. Vendar se mobilnost v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih sooča s številnimi vprašanji, ki jih je treba obravnavati na več ravneh. KEA (2018) je za Evropski parlament opravila raziskavo s priporočili za izboljšanje regulativnega okolja na področju mobilnosti: Research for CULT Committee – Mobility of artists and culture professionals: towards a European policy framework, European Parliament, Policy Department for Structural and Cohesion Policies, Brussels.

Kako lahko (filmski) festivali opozarjajo na družbeno pomembne teme in spodbujajo aktivno državljanstvo? Priročnik je namenjen organizatorjem (filmskih) festivalov, tudi ustvarjalcem dokumentarnih filmov. Slednji lahko namreč z dobro kampanjo angažirajo širše javnosti in prispevajo k družbenim spremembam. Priročnik je nastal v okviru projekta Explore impact in s podporo Višegrajskega sklada.

Študijo o modelih sodelovanja med filmskimi festivali je za Evropsko Komisijo pripravila Tanja C. Krainhöfer. Splošni cilj je bil predstaviti in oceniti modele sodelovanja med filmskimi festivali. Festivali so namreč pomembni za doseganje vidnosti in prepoznavnosti evropskih AV del, zato je pomembno, da razumemo, kako delujejo in sodelujejo.

Alessandro Bollo, Cristina Da Milano, Alessandra Gariboldi in Chris Torch s sodelavci so identificirali uspešne pristope in metode na področju razvoja občinstva: (1) sistematičen popis obstoječe literature o razvoju občinstva, (2) konceptualni okvir razvoja občinstva in (3) intervjuje ter analizo 30 organizacij iz 17 držav, ki uspešno oblikujejo svoje občinstvo. Med izbranimi primeri dobre prakse sta tudi Bunker in Kinodvor.