Vodja: KHM-Museumsverband (AT)
Partnerji: Slovenski etnografski muzej (SI), Culture Lab (BE), Institut de Cultura de Barcelona (ES), Linden-Museum Stuttgart – Staatliches Museum fur Volkerkunde (DE), Musée des Civilisations de l’Europe et de la Méditerranée (FR), Musee Royal de l’Afrique Centrale (BE), Museo delle Civiltà (IT), Museum am Rothenbaum (DE), Nationalmuseet (DK), Statens Museer for Varldskultur (SE), Stichting Nationaal Museum van Wereldculturen (NL), The Chancellor Masters and Scholars of the University of Cambridge (UK), The Chancellor, Masters and Scholars of the University of Oxford (UK)
Vrednost projekta: 4.000.000 EUR (50 %)
Višina podpore EU: 2.000.000 EUR
Trajanje projekta: 1. 10. 2019–30. 9. 2023
Namen projekta ToCare (Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi) je umestiti sodelujoče muzejske ustanove v razpravo o vplivu človeka na okolje v dobi antropocena, ki jo zaznamujejo vedno bolj intenzivne naravne nesreče. Namesto zmanjševanja dejavnikov podnebne krize v ospredje stopajo pristopi, ki poudarjajo blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, kar vodi odločevalce tudi pri skrbi za naravno in kulturno dediščino. Podnebne spremembe lahko povzročijo nepopravljivo škodo ali izgubo kulturne dediščine zaradi njene krhkosti in starosti, s tem pa vplivajo tudi na izgubo tradicionalnih znanj in praks. Projektni partnerji opozarjajo, da negativni učinki naravnih kriz ne prizadenejo vseh delov sveta v enaki meri, temveč so najbolj ranljivi prav staroselci in nekdaj kolonizirana ljudstva, ki so že zaradi zgodovinskih dejavnikov v ranljivejši poziciji.
V projektu bodo naslovili medsebojno povezane krize, ki zaznamujejo naš čas: podnebne spremembe, proti-imigracijski rasizem in ksenofobični nacionalizem. V ospredje bodo postavili ekološko znanje iz zunajevropskih zbirk, pri čemer bo posebna skrb namenjena ohranjanju teh predmetov in odnosom z ljudmi, ki so nosilci te dediščine. Projektne aktivnosti se bodo osredinile okoli koncepta skrbi, ki pomeni vsako dejanje, ki prispeva k ohranjanju našega planeta z namenom dobrega življenja vseh živih bitij. Zunajevropske zbirke bodo obravnavali v sodelovanju med muzejskimi kustosi, raziskovalci iz izvornih skupnosti, aktivisti in umetniki, ter poskušali poiskati načine za bolj trajnostne oblike našega življenja na planetu. V ta namen bodo zasnovali vrsto konferenc, delavnic, manjših srečanj partnerskih muzejev, rezidenc umetnikov in aktivistov ter razstav, ob tem pa bodo izdali tudi različne publikacije.
V Slovenskem etnografskem muzeju bodo gostili aktivistko, ki bo na podlagi ene od muzejskih zunajevropskih zbirk kritično razmišljala o vplivih podnebne krize na našo družbo. Organizirali bodo srečanje projektnih partnerjev, na katerem se bodo posvetili predvsem vprašanjem restavriranja in konserviranja muzejskih predmetov ob sodelovanju s predstavniki nosilcev dediščine. Pripravili bodo tudi razstavo in razstavni katalog, s katerima bodo opozorili na možno uporabo zunajevropske dediščine pri iskanju bolj trajnostnih praks za prihodnost naše družbe.
