Okus Evrope je projekt o evropski proizvodnji hrane in prehrambenih navadah. Projekt je združil devet muzejev v Evropi, med njimi tudi Tehniški muzej Slovenije.
Pridelava in proizvodnja hrane je bila – in ostaja – temeljna dejavnost vseh človeških skupnosti. V preteklosti in danes je vir veselja in borbe ter upanj in groženj, povezanih z ideali in resničnostjo. V sodobni evropski družbi sta postali proizvodnja in potrošnja hrane tesno povezani z eksistencialnimi, etičnimi in zdravstvenimi vprašanji. Podnebne spremembe, okoljski razvoj, trajnostni vidik, ‘naravna’ hrana, vzreja živali, genetski inženiring in neenakosti na nacionalni, evropski in globalni ravni, se pogosto znajdejo v središču javnih razprav o hrani. Omenjeni problemi postajajo vse pomembnejši tudi za evropske državljane v njihovem vsakdanjem življenju in potrošnji.
Cilj projekta je razstava o proizvodnji in potrošnji hrane, ki spodbuja razpravo o tem, kaj jemo in kako jemo. Predstavili bodo podobnosti in razlike med posameznimi narodi, trende, ki so se razvijali skozi čas, ter vpliv potrošnje hrane na okolje in podnebje. Z osvetlitvijo nacionalnih razlik in podobnosti, sprememb skozi čas ter podnebne in okoljske problematike želijo spodbuditi medkulturni dialog o hrani, dediščini, okolju, proizvodnji in vsakodnevni potrošnji.
Vsak muzej se bo osredotočil na eno živilo, ki je posebnega nacionalnega pomena za njihovo državo.
Muzeji so se odločili za naslednje proizvode:
Med Slovenija
|
Mleko Švedska |
Žito Madžarska |
Svinjina Danska
|
Pivo Češka |
Krompir Estonija |
Kruh Finska
|
Riba Škotska |
Olivno olje Portugalska |
Vsak muzej bo pripovedoval zgodbo lastne države in pri tem kot izhodišče uporabil izbrano živilo. Devet nacionalnih zgodb, ki bodo temeljile na zgodovinskih virih, fotografski dokumentaciji, intervjujih z ljudmi, zaposlenimi v živilskem sektorju, in potrošniki, gospodarskimi statistikami in podatki o vplivih na okolje, se bo združilo v skupni razstavi, ki jo bo pripravil koordinator projekta, muzej s Švedske.
Pri oblikovanju nacionalnih zgodb vsi muzeji uporabljajo skupna vprašanja, ki osvetljujejo:
– zgodovinske spremembe: sodobna/tradicionalna proizvodnja in potrošnja
– vidike spola in moči v produkciji in potrošnji
– nacionalni pomen živil z gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika, zgodovinska in sodobna družba
– okoljske vidike, kot so onesnaženje, genski inženiring in krajinski vplivi.
Več informacij o razstavi, ki bo med 1. marcem in 3. decembrom 2011 potekala v Tehniškem muzeju: CCP Slovenia
Projekt bo prispeval h globljemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na proizvodnjo in potrošnjo hrane – na ravni posameznika in družbe. Povečal bo tudi razumevanje nacionalnih podobnosti in razlik. Upajo, da bodo z osvetlitvijo teh vprašanj v kulturnih oblikah in s stalnim dialogom s partnerji-raziskovalci, kulturnimi delavci, družbenimi organizacijami in javnostjo razvili ustvarjalne načine predstavljanja omenjenih problemov z drugačnih zornih kotov in vidikov. Upajo, da bo osvetlitev izbir in odnosov evropskih potrošnikov v zvezi s hrano dolgoročno prispevala k bolj ozaveščenim in okolju prijaznim načinom proizvodnje in potrošnje hrane.
Eden najpomembnejših in takojšnjih rezultatov projekta je vzpostavitev mednarodnih mrež in dragoceno sodelovanje med evropskimi muzeji in šolami. Želijo si, da bi ta projekt spodbudil nadaljnje sodelovanje med muzeji ter šolami oz. razredi, s katerimi so vzpostavili stik v teku projekta.
Fotografija: Janez Gregori
Projekt je bil finančno podprt v okviru programa Kultura (Sklop 1.2.1) na razpisu za leto 2009.
Vodja projekta: Museum of Work (SE)
Soorganizatorji: Tehniški muzej Slovenije (SI), Narodni kmetijski muzej (CZ), Estonski narodni muzej (EE), Finski muzej dela Werstas (FI), Madžarski kmetijski muzej (HU), Muzej Portimão (PT), Škotski muzej ribištva, Škotska, Delavski muzej (DK);