Evropska komisija je 16. aprila 2019 objavila razpis EACEA 07/2018, namenjen podpori prevajanja evropskega leposlovja, rok za oddajo vlog pa je 4. junij 2019 do 12. ure.
Motovila (CED Slovenija) je v začetku maja 2019 za založnike organizirala delavnico, kjer smo predstavili razpisno dokumentacijo. Poudarek razpisa je, poleg kakovostne literature in izkušenih prevajalcev, tudi zelo dobro načrtovana promocijska strategija, povezana tako z izvedbo celotnega projekta kot tudi vsakega posameznega literarnega dela, vključenega v projekt. Spodbuja prevajanje iz “malih” v “večje” jezike in pa prevajanje manj zastopanih žanrov. Obenem prevajanje del, ki so prejela Nagrado evropske unije za književnost (EUPL), še vedno prinaša avtomatične točke, kar odvrne nekatere založbe od sodelovanja na razpisu.
Zanimalo nas je, koliko založb, ki so na zadnjem razpisu pridobile podporo, se je odločilo za strategijo prevajanja iz svojega matičnega jezika v tuj jezik. Koliko založb je oz. ni v svoje prijave vključilo dela, ki so prejela nagrado EUPL? Koliko založb je prevajalo izključno manj zastopane žanre in ne romanov?
Na zadnjem razpisu (2018) je bilo v kategoriji 1 (do dvoletni projekti) uspešnih 64 prijav. Od tega 8 prijav ni vključevalo del nagrajenih z EUPL. 8 podprtih projektov je vključilo eno EUPL nagrajeno delo, 12 založb po dve EUPL deli, 16 založb tri EUPL dela in dve založbi po štiri EUPL nagrajena dela, pri čemer se avtomatične točke delijo za največ 3 dela.
Od 64 podprtih projektov je 6 založb prevajalo iz ”svojega” v tuj jezik, in sicer iz bolgarščine, italijanščine, poljščine, srbščine in slovenščine. Zanimivo npr., da je uspelo tudi eni založbi iz Latvije, ki svoja dela, tj. otroško leposlovje, prevaja izključno v »mali jezik« (latvijski) in hkrati ni vključila nobenega EUPL dela. Prav tako tudi ena izmed francoskih založb ni vključila EUPL dela, prevaja pa izključno stripe.
Na kaj torej paziti pri prijavi?
Ob prijavi je potreben razmislek in obrazložitev celotne strategije za prevajanje, distribucijo in promocijo del, ki so vključena v paket za prevajanje. Poleg kakovosti del in prevajalcev razmišljajte o naslednjem:
– Celotna strategija izbora avtorjev in njihovih del: zakaj ste izbrali prav ta dela, zakaj je pomembno kroženje izbranih del.
– Izbor manj zastopanih avtorjev, žanrov in jezikov.
– Geografska raznolikost.
– Kako bodo dela dejansko prišla do bralcev – kakšna bo vaša strategija promocije in distribucije.
Promocijska strategija je zelo pomembna, vendar ne obljubljate več kot lahko izpeljete. Bodite realni! Če promocije ne boste izvedli v skladu z načrtovanimi promocijskimi aktivnostmi, lahko sledi neizplačilo podpore za vrednost vseh stroškov povezanih s prevajanjem, izdajo in promocijo posameznega literarnega dela.
– Bodite natančni in konkretni pri odgovarjanju na vprašanja.
– Stroškovnik naj bo skladen s projektnimi aktivnostmi.
Projekt mora biti sofinanciran, saj podpora ne krije celotnih stroškov projekta. Priložnosti sofinanciranja za prevajanje in izdajo tujega leposlovja lahko poiščete tudi v publikaciji, ki jo je marca 2019 izdal EUNIC London (Translation and Publishing Grants).
Potrebujete navdih?
Projekt Odmevi resničnosti je primer dobre prakse projekta literarnega prevajanja s podporo Ustvarjalne Evrope, ki ga je med leti 2015 do 2017 izvajalo KUD Police Dubove. Zastavilo je dobro promocijsko strategijo, del projektnih dejavnosti v obliki knjižnega kluba Knjiga spregovori pa uspešno nadaljuje tudi po zaključku projekta. Za navdih!
Za več projektov lahko prebrskate po bazi podprti projektov na spletu CED Slovenija ali prek spletne platforme (EAC) že podprtih projektov Ustvarjalna Evropa.
Pomnite, da je to predzadnji razpis!
Opozarjamo vas, da je to predzadnji razpis za podpora projektom literarnega prevajanja in vas obenem spodbujamo, da se na razpis vendarle prijavite.
Ker Evropska komisija pripravlja nov program za sedemletno obdobje (2021–2027), vas obenem pozivamo, da nam pošljete vaše predloge za spremembe razpisa v okviru programa, ki bo nasledil program Ustvarjalna Evropa.
