Ideja o evropskem letu kulturne dediščine sega že v leto 2014, ko je Svet EU sprejel sklepe o participativnem upravljanju kulturne dediščine (UL C 463, 23.12.2014, str. 1, z dne 25. 11. 2014). Evropska komisija je nato leta 2016 Evropskemu parlamentu predlagala, naj leto 2018 razglasi za evropsko leto kulturne dediščine. Končno odločitev sta maja 2017 sprejela Evropski parlament in Svet EU.

Cilji evropskega leta kulturne dediščine

Namen evropskega leta je spodbuditi skupno doživljanje evropske kulturne dediščine in zavedanje o njenem pomenu kot skupni dobrini, izboljšati ozaveščenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Cilji pa so spodbujati in podpirati prizadevanja EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, v sodelovanju s sektorjem kulturne dediščine in širšo civilno družbo, za zaščito, varstvo, ponovno uporabo, krepitev, vrednotenje in promocijo evropske kulturne dediščine, tudi v mednarodnih odnosih EU. Evropsko leto bo tudi okrepilo prispevek kulturne dediščine h gospodarstvu prek podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, spodbujanja ustvarjanja in inovacij, trajnostnega turizma in zaposlovanja.

Podpora ukrepom

Vsebina ukrepov v letu 2018 na lokalni, regionalni in evropski ravni se osredotoča na razprave, izobraževanja, raziskave, izmenjavo dobrih praks in kampanje ozaveščanja ohranjanja dediščine. Dejavnosti v okviru evropskega leta so priložnost za odgovore na izzive, ki pestijo področje dediščine, in sicer zmanjševanje javnih proračunov v kulturi, upadanje zanimanja za sodelovanje pri tradicionalnih kulturnih dejavnostih, okoljskih vplivov, digitalizacije dediščine, ipd.

V luči nove strategije za kulturo v mednarodnih odnosih EU je skrb za kulturno dediščino pomembna tudi pri iskanju odgovorov za kazensko odgovornost uničevanja kulturne dediščine na konfliktnih območjih in nezakonitega trgovanja s kulturnimi dobrinami. Komisija bo v letu 2018 podprla predvsem dejavnosti za izmenjavo izkušenj in vrednot s tretjimi državami za spodbujanje poznavanja, spoštovanja in razumevanja drugih kultur.

Poleg programa Ustvarjalna Evropa, Komisija že zdaj prek nekaterih programov financiranja (Obzorje 2020, Natura 2000, Evropa za državljane, Erasmus+, COSME, strukturni skladi) spodbuja dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturna dediščina je namreč vključena tudi v druge politike EU, na primer izobraževanje, kmetijstvo in razvoj podeželja, regionalni razvoj, socialno kohezijo, pomorske zadeve, okolje, turizem, digitalno agendo, raziskave in inovacije ter komuniciranje. Leto 2018 zato nudi dodatno priložnost za razprave o ohranjanju, digitalizaciji, raziskavah, razvoju veščin in infrastrukture v kulturni dediščini tudi v okviru drugih nacionalnih in EU politik.

Leto kulturne dediščine 2018 bo imelo proračun v znesku osem milijonov evrov, del sredstev pa bo prek razpisov programa Ustvarjalna Evropa namenjenih sofinanciranju čezmejnih projektov sodelovanja na področju kulturne dediščine (približno pet milijonov evrov). Komisija bo v okviru rednega razpisa za projekte sodelovanja za leto 2018 podprla od 25 do 30 projektov s področja kulturne dediščine, ki bodo tematsko vključevali sodobne pristope k dediščini in omogočili dostop in povezovanje s čim širšim občinstvom. Objava razpisa je predvidena septembra, rok za oddajo vlog naj bi bil novembra 2017, uspešni projekti pa bodo predstavljeni junija 2018 v Berlinu.

Komisija bo sredstva namenila tudi desetim vidnejšim pobudam na evropski ravni, ki bodo denimo namenjene varovanju kulturne dediščine ali boju proti nezakonitemu trgovanju z dediščino.

Slavnostna otvoritev in organizacija evropskega leta

Pri organizaciji in izvedbi evropskega leta kulturne dediščine bo Komisija sodelovala s številnimi deležniki, tudi mednarodnimi organizacijami kot sta UNESCO in Svet Evrope ter v okviru strukturiranega dialoga Voice(s) of Culture. Iz obstoječih sredstev proračuna za leto 2017 bo 1 milijon evrov dodeljen za financiranje priprav za evropsko leto, v proračunu za leto 2018 pa bo za izvedbo evropskega leta rezerviranih še skupaj 7 milijonov evrov iz programa Ustvarjalna Evropa in drugih obstoječih virov evropskega proračuna. Komisija bo še posebej promovirala pobude kot so nagrada EU za kulturno dediščino Europa Nostra, Evropska prestolnica kulture, Evropski dnevi kulturne dediščine in znak evropske dediščine.

Za izvedbo evropskega leta v državah članicah EU bodo skrbeli nacionalni koordinatorji, ki se bodo o posameznih aktivnostih usklajevali na srečanjih Komisije, kjer bodo prisotni tudi poslanci Evropskega parlamenta. Maja Dimitrovski, vodja kabineta na Ministrstvu za kulturo, bo v Sloveniji koordinirala medresorsko nacionalno in lokalno povezovanje ter izvajanje aktivnosti na področju kulturne dediščine. Ministrstvo je pozvalo javne zavode s področja kulture, da načrtujejo aktivnosti, ki jih bodo v letu 2018 izvedli v sklopu evropskega leta. K aktivnemu sodelovanju pa bo ministrstvo povabilo tudi deležnike s področja drugih sektorjev, tj. izobraževanje, raziskovalna dejavnost, gospodarstvo, okolje in prostor, socialne zadeve. Prav s sodelovanjem, h kateremu poziva in stremi Ministrstvo za kulturo, se lahko zagotovi dostopnost in pravica do kulturne dediščine ter krepitev potencialov za mirne in demokratične družbe, trajnostni razvoj ter spodbujanje kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti.

Več o Evropskem letu kulturne dediščine v letaku Komisije (v angleškem jeziku). Spremljajte tudi splet Evropske komisije in družbena omrežja #EuropeForCulture ter Ministrstvo za kulturo RS (FB).