Kohezijska politika namenjena predvsem manj razvitim regijam in mestom v EU s ciljem zmanjšanja gospodarskega, socialnega in teritorialnega neskladja v EU. Za obdobje 2014–2020 je rezerviranih 351,8 milijarde evrov, kar je skoraj tretjina celotnega proračuna EU in zagotavlja potreben naložbeni okvir in strategijo za uresničitev dogovorjenih ciljev rasti v okviru strategije Evropa 2020 .
Slovenija v obdobju 2014–2020 za dosego nacionalnih ciljev razpolaga z okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

Kohezijska politika dopolnjuje druge politike EU na področju izobraževanja, zaposlovanja, energije, okolja, enotnega trga ter raziskav in inovacij. Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020.

Kohezijska politika se izvaja v okviru treh glavnih skladov:
–    Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) si prizadeva okrepiti regionalno ekonomsko in socialno kohezijo z vlaganjem v sektorje, ki spodbujajo rast, s čimer se povečuje konkurenčnost in ustvarjajo delovna mesta. ESRR financira tudi projekte čezmejnega sodelovanja.
–    Evropski socialni sklad (ESS) naložbe usmerja v ljudi, pri čemer se osredotoča na izboljšanje možnosti za zaposlitev in izobraževanje. Cilj tega sklada je tudi pomagati tistim, ki so prikrajšani ter jim grozita revščina in socialna izključenost.
–    Kohezijski sklad vlaga v zeleno rast in trajnostni razvoj ter izboljšuje povezljivost v državah članicah, katerih BDP je pod 90 % povprečja EU.

ESRR, ESS in Kohezijski sklad skupaj z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) tvorijo evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI). Več >>

Skladi lahko zagotovijo od 50 do 85 % sredstev celotnega financiranja projekta, odvisno od razvitosti regije, ki so razvrščene glede na bruto domači proizvod (BDP). Preostala sredstva si deležniki lahko zagotovijo iz javnih (nacionalnih ali regionalnih) ali zasebnih virov.

Upravičeni deležniki so javni organi, podjetja (zlasti mala in srednje velika), univerze, združenja, nevladne in prostovoljske organizacije. Vloge za finančna sredstva je treba predložiti nacionalnemu ali regionalnemu organu, ki upravlja zadevni program.

Z namenom spodbujanja sodelovanja in izmenjave izkušenj med regijami in mesti držav članic EU so oblikovani čezmejni, transnacionalni in medregionalni programi sodelovanja, financirani iz sredstev ESRR. Sodelovanje lahko poteka tudi prek t. i. makroregionalne strategije. To je celostni okvir za obravnavo skupnih izzivov, s katerimi se soočajo države članice EU in tretje države na določenih geografskih območjih. EU je sprejela strategije za območje Baltskega morja, za Podonavje  in za jadransko-jonsko regijo. Strategija EU za alpsko regijo naj bi bila sprejeta do konca leta 2015, ki jo bodo slavnostno predstavili januarja 2016 v Sloveniji (>>) .

Slovenija lahko v programskem obdobju 2014–2020 sodeluje v naslednjih programih teritorialnega sodelovanja:
–    medregionalno: INTERACT III; INTERREG EUROPE; URBACT III; ESPON 2020;
–    čezmejno: program sodelovanja Slovenija-Italija / Slovenija-Avstrija / Slovenija-Hrvaška / Slovenija-Madžarska;
–    transnacionalno: območje Alp ; Srednja Evropa ; Mediteran ; Podonavje ; Jadransko-jonski program (ADRION) .

Več o Evropskem teritorialnem sodelovanju na CED Slovenija.

• Spletišče eu-skladi.si (Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) z informacijami o kohezijski politiki, finančnih sredstvih, razpisih, primerih dobre prakse, logotipih, publikacijah, zakonodaji in opremljena z vsemi nujnimi kontakti v zvezi z upravljanjem sredstev kohezijske politike v Sloveniji.
• Europe Direct je mreža informacijskih in dokumentacijskih centrov o EU v vseh državah članicah in je hkrati tudi osrednji informacijski servis.
• Ministrstvo za okolje in prostor RS (za programa URBACT III in ESPON 2020)
• urbact.si je slovenska točka obveščanja programa URBACT, ko jo ureja Inštitut za politike prostora – IPoP.
• Več o kohezijski politiki EU na EK

Sredstva iz kohezijske politike za obdobje 2014–2020 na področju kulture v Sloveniji bodo predvsem namenjena inovacijam na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, varstvu kulturne dediščine in dostopu do kulture.
V skladu s ključnimi dokumenti in zakonodajo, ki so podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji, je Vlada Republike Slovenije določeno višino sredstev za izvedbo projektov odobrila tudi Ministrstvu za kulturo. Več o višini razpoložljivih sredstev in izseku potrjenih projektov tukaj >>
Sicer pa Služba za izvajanje kohezijske politike na Ministrstvu za kulturo med drugim skrbi za sistem upravljanja in nadzora, projekte tehnične pomoči, pripravlja interna navodila za področje kohezijske politike ter skupaj z notranje-organizacijskimi enotami izvaja kontrole na kraju samem. Več o nalogah službe >>